Slovenci v kripto goljufijah letos izgubili milijone

Bitcoin in kriptovalute so v zadnjih letih vroča tema in spletni goljufi so začutili priložnost. V raznih spletnih investicijskih prevarah izkoriščajo posameznike, ki si želijo skočiti na hitro drveči kripto vlak. Mnogo posameznikov v želji po finančni svobodi žal nasede goljufom in jim praktično podari svoje življenjske prihranke, v nekaterih primerih pa se vlagatelji začetniki celo zadolžijo.

Slovenski Nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij (SI-CERT) z raznimi akcijami opozarja na takšne prevare in svari posameznike z zgodbami, ki temeljijo na resničnih primerih. Čeprav SI-CERT navaja, da kriptovalute same po sebi niso sporne, dodaja, da so za »mnoge mogoče malo komplicirane«. Samo v letošnjem letu so na policiji sicer obravnavali že več kot 115 prijav s skupnim odškodovanjem v višini več kot 5 milijonov evrov.

Porast investicijskih prevar s kriptovalutami

Investicijske prevare so vse prej kot nedolžne in številni v njih izgubijo vse svoje prihranke, v sporočilu za javnost opozarja SI-CERT. Kriptovalute si zaradi visoke potencialne donosnosti in optimističnih napovedi ogleduje vse več malih vlagateljev, med katerimi se mnogi prvič srečujejo z investiranjem. Predvsem takšni začetniki so glavna tarča spletnih goljufov, ki pri svojih prevarah žal postajajo vse bolj uspešni.

Slovenska policija namreč že dve leti zapored beleži porast prijav v zvezi z investicijskimi vlaganji na lažnih spletnih platformah. V letu 2020 so obravnavali 83 primerov s skupnim oškodovanjem v višini več kot dva milijona evrov, letos pa je število prijav že konec avgusta poskočilo na 115, medtem ko se je znesek več kot podvojil, navaja SI-CERT.

Povod k omenjenim prevaram so običajno lažni oglasi o milijonskih zaslužkih na hiter in enostaven način. Goljufi lahko za dosego svojih namenov uporabijo tudi fotografije znanih oseb, ki jim podtaknejo lažne izjave. Takšne oglase največkrat zasledimo na raznih družbenih omrežjih ali forumih, pojavljajo pa se lahko tudi na drugih straneh, ki oglasom dajejo lažen videz legitimnosti. V takšnih primerih se je modro držati vodila; če je predobro, da bi bilo res, potem je verjetno res tako.

Goljufija, ki se kar ne konča

Če pa vas goljufi morda vseeno premamijo z obljubami o nerealno visokih donosih, vam bodo verjetno namenili veliko svojega časa in pozornosti, da vas napeljejo na naslednje dejanje: nakazilo denarja. SI-CERT pojasnjuje, da goljufi potencialni žrtvi prek telefona ali klepeta natančno obrazložijo postopek in s tem pridobijo vaše zaupanje. Po začetnem vložku, ki običajno znaša 250 evrov, vam dodelijo dostop do spletnega portala, ki prikazuje izmišljene podatke o neverjetni rasti vaših sredstev. V dokaz, da ne gre za prevaro, vam lahko na začetku omogočijo izplačilo manjšega dela prikazanega zaslužka na bančni račun s čimer vas poskušajo prepričati v večje investicije.

Žrtve prevaro pogosto prepoznajo šele, ko ne morejo nakazati 'zasluženega' denarja na svoj bančni račun, vendar takrat prevare še ni nujno konec. Goljufi izplačila onemogočijo ter jih pogojujejo z novimi investicijami oz. zahtevami po plačilu raznih izmišljenih stroškov. Takoj, ko ugotovijo, da niste več pripravljeni plačevati ali pa vam je zmanjkalo denarja se prenehajo odzivati, vi pa ostanete brez vloženega denarja, navajajo strokovnjaki.

Žal so prevaranti prevečkrat uspešni in posamezniki, ki so zaslepljeni z obljubami o visokih donosih pogosto vložijo vse svoje prihranke. Nekateri gredo še korak dlje in se zadolžijo pri bližnjih ali bankah, vložene vsote pa se nemalokrat gibljejo v višini več tisoč ali celo deset tisoč evrov. Najvišje oškodovanje, ki so ga na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT zabeležili v letu 2020, je znašalo kar 155.000 evrov.

Da bi posamezniki lažje prepoznali investicijsko prevaro, so na SI-CERT v sklopu nove video serije »Klik« posneli novo epizodo z naslovom »Kriptomanija«. V njej lahko spoznate zgodbo ene izmed žrtev, ki je v želji po boljšem življenju izgubila vse prihranke in padla v še večji dolg. Zgodba temelji na resnični prijavi, ki je bila posredovana na Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT, ogledate pa si jo lahko v spodnjem video posnetku.