Kriptovalute: Obdavčitev v Sloveniji že čez dva meseca

Ministrstvo za finance je 26. oktobra podalo predlog zakona o davku od virtualnih valut, med katere spadajo tudi kriptovalute, kot je bitcoin.
Fotografija: Bitcoin in evro. Foto: Dado Ruvic / Reuters
Odpri galerijo
Bitcoin in evro. Foto: Dado Ruvic / Reuters

Rešitve v predlogu zakona se nanašajo na fizične osebe, rezidente Republike Slovenije po zakonu o dohodnini. Posamezniku, ki ne bi predložil davčnega obračuna ali ne bi dovolj dolgo hranil ustrezne dokumentacije, bi grozilo od 250 do 400 evrov globe. Tistemu, ki bi navajal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, pa bi grozila globa v višini od 400 do 5000 evrov. Zakon naj bi se začel uporabljati s 1. januarjem 2022, ministrstvo pa pripombe na predlog sprejema do 10. novembra.

Brez obdavčitve do 15.000 evrov

Ministrstvo za finance je v začetku tedna v javno obravnavo podalo predlog zakona o davku od virtualnih valut. Predlog je sicer v večji meri podoben tistemu, ki ga je poleti objavila Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) in o katerem smo že pisali.

image_alt
Električni Yugo, ki bi ga proizvajal Rimac

V skladu s predlogom bi bilo treba davek plačati od vrednosti unovčenih virtualnih valut. Davčna stopnja bi pri tem znašala 10 odstotkov, navaja Slovenska tiskovna agencija (STA). Za unovčenje virtualne valute bi se štela tako menjava virtualne valute za fiat valuto, kot tudi nakup blaga, storitev ali drugega premoženja z virtualno valuto. Med virtualne valute spadajo kriptovalute, denimo bitcoin in drugi plačilni žetoni ter vse druge oblike kriptografskih žetonov.

Foto: Dado Ruvic / Reuters
Foto: Dado Ruvic / Reuters
Na mednarodni ravni sicer še ni enotne definicije pojma virtualna valuta, rešitve glede tega pa naj bi pripravljali Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Evropska unija. V definicijo virtualnih valut bodo zajeti tudi t. i. stabilni kovanci (ang. stable coins), denimo Tether, katerega vrednost je vezana na ameriški dolar. Definicija naj bi zajemala tudi digitalne valute centralnih bank (CBDC), saj centralne banke po vsem svetu resno preučujejo te možnosti. Tukaj prednjači predvsem Kitajska, ki svoj digitalni juan že nekaj časa testira in uporablja.

Davčna obveznost bi nastala takoj, ko bi posameznik unovčil virtualno valuto. Ne bi pa nastala, če je skupen znesek unovčenja virtualnih valut v koledarskem letu nižji od 15.000 evrov. Za unovčenje virtualne valute se ne bi štela zamenjava virtualne valute, ko gre za vrednostne papirje in deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijske kupone.

image_alt
Osebno letalo, ki ga bo lahko vozil vsak

Dokumentacijo o unovčevanju naj bi hranili 10 let

Zavezanec za davek bi moral sam izračunati davek od seštevka vrednosti unovčenja virtualnih valut v koledarskem letu in sicer najpozneje do 28. februarja za preteklo leto. To naj bi storil v davčnem obračunu, ki bi ga predložil v elektronski obliki prek sistema eDavki, pojasnjuje STA.

Alternativna možnost, ki jo predlog omogoča, je plačilo davka od ustvarjenega dobička, ki bi ga predstavljala razlika med vrednostjo virtualne valute ob unovčenju in ob pridobitvi. V tem primeru bi davčna stopnja znašala 25 odstotkov, vendar pri tem ne velja oprostitev 15.000 evrov letno. To možnost bi lahko zavezanec za davek uporabil tudi v primeru, da je pri unovčenju virtualnih valut ustvaril izgubo. To izgubo bi moral davčnemu organu seveda dokazati.

image_alt
Globalno pomanjkanje magnezija ogroža proizvodnjo avtomobilov

Ministrstvo za finance v obrazložitvi predloga dodaja, da podatki o obsegu trgovanja z virtualnimi valutami trenutno niso na voljo. Večina transakcij z virtualnimi valutami se namreč izvede prek tujih platform za trgovanje, ki praviloma še niso zavezane k poročanju davčnim organom. Vendar na ministrstvu ocenjujejo, da bi prihodki državnega proračuna iz tega naslova v prvih nekaj letih znašali od 100.000 do 500.000 evrov letno.

Posamezniku, ki ne bi predložil davčnega obračuna ali ne bi zagotavljal oziroma dovolj dolgo hranil ustrezne dokumentacije o unovčevanju virtualnih valut in izvedenih transakcijah, bi grozilo od 250 do 400 evrov globe. Tistemu, ki bi navajal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, pa bi grozila globa v višini od 400 do 5000 evrov.

image_alt
16-letni podjetnik lansiral novo kriptovaluto

Ministrstvo ocenjuje, da bodo zaradi vseh predlaganih rešitev predloga zakona znižani prihodki državnega proračuna iz naslova davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za do 40.000 evrov letno, navaja STA. Celoten predlog Zakona o davku od virtualnih valut si lahko ogledate TUKAJ.

Več iz rubrike

Komentarji: