Bitcoin do okolja bolj prijazen od bančnega sistema (in zlata)

V zadnjih mesecih je vrednost bitcoina strmo naraščala in dosegla rekordne vrednosti. Nato se je situacija v sredini maja praktično čez noč spremenila; v zgolj dveh urah je vrednost bitcoina potonila za 10 odstotkov, padec se je nato še nadaljeval. Pomemben povod tega dogodka je bil Muskov tvit 12. maja.
 

Vpliv bitcoina na okolje

Elon Musk, sicer podpornik bitcoina, je izjavil, da pri Tesli vendar le ne bodo sprejemali bitcoina kot plačilnega sredstva. Musk se je tako odločil, saj je zaskrbljen nad količino električne energije, ki se porabi v ekosistemu prve kriptovalute. 

Musk ni edini s takim stališčem. Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je v februarskem intervjuju za CNBC dejala, da je bitcoin precej neučinkovit način izvajanja transakcij, medtem ko je količina energije, ki se v procesu porablja, osupljiva.
»Bitcoin na transakcijo porabi več električne energije kot katerakoli druga metoda, ki je na voljo,« je svoje stališče v zvezi z največjo kriptovaluto izrazil tudi Bill Gates.

»Porablja se vse več električne energije. To pomeni, da se bodo povečevale tudi težave z omrežjem,« je svoje mnenje o kripto trgu podala Carol Alexander, profesorica na poslovni šoli Univerze v Sussexu. 
 

Bitcoin porabi najmanj električne energije v primerjavi s konkurenco

Maja letos je družba Galaxy Digital objavila rezultate raziskave, pri čemer so primerjali porabo energije bitcoina, v tradicionalnega bančnega sistema in na trgu zlata.

V raziskavi je bilo ocenjeno, da bitcoin letno porabi 113,89 teravatnih ur električne energije. V oceno je vključena poraba energije t. i. rudarjev, poraba energije v rudarskih bazenih, poraba energije za rudarje in poraba energije vozlišč.

Avtorji raziskave navajajo, da gre zagotovo za velike številke. Poudarjajo pa, da je porabo električne energije na trgu kritpovalut precej lahko oceniti, medtem ko je v bančnem sektorju in pri zlatu, izvedba ocene nekoliko težja. Prav tako glavni akterji teh številk ne razkrivajo javnosti, še navajajo.

Kljub temu so avtorji raziskave, na podlagi znanih podatkov, analizirali porabo električne energije v bančnem sektorju. Pri tem so upoštevali štiri ključna področja porabe energije; podatkovni centri, poslovalnice, bankomati in kartična omrežja. Študija ocenjuje, da svetovna poraba električne energije v bančnem sistemu znaša 263,72 teravatnih ur letno.

Podoben izračun je bil narejen še za trg zlata. Ocenjena letna poraba električne energije je znašala 240,61 teravatnih ur.
Seveda se takoj postavlja vprašanje, kako bi se poraba električne energije bitcoina stopnjevala, ko bi bil ta bolj množično v uporabi. Vendar poznavalci področja trdijo, da se večina električne energije porabi v procesu rudarjenja, zato več trasakcij ne bi pomenilo večje porabe energije. Poleg tega je zaradi zasnove bitcoina lahko proizvedenih največ 21 milijonov le-teh.