Ko Avstrijec ne more potovati, v starih oblačilih preureja hišo

Pandemija covida-19 je avstrijsko gospodarstvo v lanskem letu nadpovprečno prizadela. Če upoštevamo inflacijo, se je to skrčilo za 6,7 ​​odstotka, kar je rekordni upad; precej večji kot leta 2009, v času svetovne finančne krize - takrat je bil ta 3,8-odstoten.

Zdaj imamo na razpolago tudi podatke o dogajanju v drugih državah, zbrane in obdelane na podlagi edinstvene metodologije, ki je v EU obvezna od leta 2014. V državah EU je bil povprečni upad BDP-ja v letu 2020 5,9-odstoten, v evroobmočju pa je bil ta padec nekoliko višji, 6,3-odstoten. Padec BDP-ja so zabeležile skoraj vse države, razen Irske, katere gospodarstvo je lani zraslo za 5,9 odstotka. Najmanjši padec BDP-ja sta zabeležila Litva (-0,9 odstotka) in Luksemburg (-1,8 odstotka).

Avstrijci in Nemci kopičijo premoženje

Po izstopu Združenega kraljestva iz EU so deleži nacionalnih gospodarstev, posebej velikih, v skupnem BDP-ju EU drugačni. Zdaj seveda večji gospodarski delež pripada Nemčiji, ki je tudi država z največjim številom prebivalcev v EU. Leta 2020 je nemški BDP predstavljal 25,2 odstotka celotnega BDP-ja v EU; na drugem mestu je Francija (17,2 odstotka), tretja Italija (12,4 odstotka) in četrta Španija (8,4 odstotka). Lanskoletni upad nemškega gospodarstva je bil 4,6-odstoten. Najslabši skupni gospodarski rezultat v letu 2020 so imele Španija (-10,8 odstotka), Italija (-8,9 odstotka) in Portugalska (-8,4 odstotka).

Izdatki za potrošnjo v lanskem letu znašali 270,5 milijarde evrov

Velika večina avstrijskega BDP-ja gre za zadovoljevanje povpraševanja, torej v porabo. Izdatki za potrošnjo so lani znašali 270,5 milijarde evrov, kar je 71,3 odstotka BDP-ja. Dve tretjini (67 odstotkov) teh izdatkov, torej manj kot 48 odstotkov BDP-ja, je namenjenih zadovoljevanju povpraševanja posameznih potrošnikov, 29,7 odstotka celotnega povpraševanja državni potrošnji, preostalih 3,3 odstotka pa potrošnji zasebnih, neprofitnih organizacij.

Zmagovalci in poraženci v času inflacije

Drugi največji delež avstrijskega BDP-ja pripada bruto naložbam. Te so v letu 2020 znašale 98,2 milijarde evrov oziroma 25,9 odstotka BDP-ja. Nekaj manj kot polovico tega zneska (44,8 milijarde evrov) predstavljajo gradbene naložbe, sledijo naložbe v stroje in vozila (29,5 milijarde evrov), na tretjem mestu pa so naložbe v znanstvene raziskave in razvoj (10,8 milijarde evrov). Vlaganja v programsko opremo in vse druge naložbe so lani znašale 10,5 milijarde evrov. V letu 2020 je bila vrednost investicij za 4,6 odstotka nižja kot leta 2019.

Avstrija je lani zabeležila rekordni padec izvoza (za 10,8 odstotka), pa tudi uvoza (za 9,4 odstotka). Prav tako se je realni upad potrošnje rekordno znižal, in sicer za 6,3 odstotka.

Foto: Shutterstock

Poraba: marsikje je padla, tu pa tam se je dvignila

Koliko porabi povprečen Avstrijec v enem letu? Lani je znašala poraba na prebivalca 20.332 evrov, na gospodinjstvo pa 45.455 evrov. Pri tem je treba opozoriti, da velika večina prebivalcev porabi manj, vendar pa veliki, torej bogati in zapravljivi, dvigujejo povprečje.

Leta 2020 je avstrijsko prebivalstvo porabilo veliko manj kot običajno. Precej manj je bilo povpraševanja predvsem v sektorju storitev, posebej turističnih in drugih, povezanih s prostim časom. Največji upad povpraševanja je bilo opažen pri nakupih pavšalnih in drugih potovanj v turističnih agencijah (-69,2 odstotka). Podobno velik je bil upad povpraševanja po letalskih vozovnicah (-65,1 odstotka). Le nekoliko manjši je bil upad povpraševanja po vstopnicah za kulturne dogodke in muzeje (v obeh primerih -56,8 odstotka). Na področju povpraševanja po vstopnicah za šport je bil padec nekoliko nižji (-35 odstotka).

Rast minimalne plače ne vpliva na zmanjšanje števila zaposlenih

V gostinstvu je bil skupni lanskoletni prihodek nižji za 32,2 odstotka, v hotelirstvu pa za 28,3 odstotka. Izdatki za vožnjo s taksijem v Avstriji so bili lani nižji za 35,2 odstotka, za vožnjo z vlakom in druge železniške storitve za 29,4 odstotka, za vožnjo z ladjo pa za 46,2 odstotka. Skupni stroški nakupa in lizinga osebnih avtomobilov so se realno znižali za 12,2 odstotka, goriva za vozila pa za 11 odstotkov.

»Kdo v tem času sploh pomisli na nakup čevljev?« je lani, v času drugega vala pandemije, dejala čemerna prodajalka v veliki trgovini s čevlji na Dunaju. Dejansko se je leta 2020 prodaja čevljev v Avstriji realno zmanjšala za 18,3 odstotka. Prodaja oblačil se je zmanjšala še bolj, in sicer za 22,2 odstotka. Tudi ponudniki storitev nege telesa in lepotnih storitev so imeli za 18,2 odstotka nižji prihodek.

Vendar se je v prvem letu covida-19 na nekaterih področjih povpraševanje tudi povečalo. Povpraševanje po hrani, vključno z brezalkoholnimi pijačami, se je povečalo za 5,1 odstotka. Kategorija izdelkov avdiovizualna, fotografska in IT oprema je dosegla 6,5-odstotno rast. Povpraševanje po materialih za vzdrževanje oziroma sanacijo stanovanja se je povečalo za 3,8 odstotka, prav tako pa tudi povpraševanje po orodju za hišo in vrt (za 2,4 odstotka). Majhno rast prihodkov so zabeležili tudi prodajalci tobačnih izdelkov, igrač in pohištva.