Kitajska nedavno znova znižala obrestne mere

Kitajska centralna banka je v petek, 21. januarja, sporočila, da je znova znižala obrestne mere ob zaskrbljenosti zaradi počasne rasti gospodarstva.
Fotografija: Ljudska banka Kitajske (PBOC), Peking, Kitajska, 20. november 2013. Foto: Jason Lee / Reuters
Odpri galerijo
Ljudska banka Kitajske (PBOC), Peking, Kitajska, 20. november 2013. Foto: Jason Lee / Reuters

Tako je Kitajska nedavno zaokrožila serijo ukrepov finančnega sproščanja, ki kažejo na uradno zaskrbljenost v tej državi zaradi slabših obetov za drugo največje gospodarstvo na svetu. Ljudska banka Kitajske (PBOC) je sporočila, da je s 17. januarjem znižala obrestne mere za posojila v okviru programa za posojila SLF, ki omogoča, da lahko finančne institucije na Kitajskem od centralne banke pridobijo začasno likvidnost.

image_alt
Inflacija v ZDA dosegla najvišjo stopnjo od leta 1982

V prvih treh četrtletjih leta 2021 je kitajsko gospodarstvo sicer zraslo za več kot devet odstotkov, vendar se je rast od poletja močno upočasnila, zaradi česar je Peking ponovno znižal ključno obrestno mero. Nekateri strokovnjaki ob tem za upočasnitev rasti krivijo tudi stroge ukrepe proti epidemiji na Kitajskem.

Dogajanje na Kitajskem

Agencija Reuters je že pred časom poročala, da je Ljudska banka Kitajske (PBOC) načrtovala znižanje obrestnih mer SLF po predhodni vrsti znižanj drugih ključnih obrestnih mer. Peking namreč sprošča monetarno politiko, da bi okrepil gospodarsko dejavnost na Kitajskem.

Kitajski predsednik Xi Jinping, Peking, Kitajska, 30. september 2021. Foto: Carlos Garcia Rawlins / Reuters
Kitajski predsednik Xi Jinping, Peking, Kitajska, 30. september 2021. Foto: Carlos Garcia Rawlins / Reuters

Kitajsko gospodarstvo je v četrtem četrtletju 2021 sicer zraslo za štiri odstotke, toda to je najpočasnejša rast v zadnjem letu in pol. Upočasnjeno rast velja pripisati vse večjemu upadu na nepremičninskih trgih in šibki potrošnji ob strogih ukrepih pri občasnih izbruhih bolezni covid-19, poroča Reuters.

Analitiki pričakujejo, da bo Kitajska sicer v prihodnjih mesecih sprejela še več ukrepov sproščanja. In to kljub temu, da naj bi druge velike svetovne centralne banke začele zaostrovati svojo politiko in umikati doslej nezaslišane količine likvidnosti, ki so jih v svoja gospodarstva načrpale za ublažitev posledic pandemije.

Kitajska je posvarila ZDA in Evropo

Kitajska bo ustrezno okrepila politično podporo gospodarstvu, saj se to sooča z novimi pritiski, je po navedbah državnih medijev prejšnji teden dejal premier Li Keqiang, ki pa je tudi ponovno poudaril, da se vlada ne bo zatekla k »poplavi finančnih spodbud«.

image_alt
Stopnja rasti prebivalstva na Kitajskem najnižja v 61 letih

Donosnost referenčnih 10-letnih kitajskih državnih obveznic je prejšnji petek znašala 2,7 odstotka, dan pred tem pa je Kitajska znižala temeljne obrestne mere za posojila (LPR), referenčne obrestne mere za hipoteke in druge vrste posojil. Prejšnji teden je banka PBOC presenetila trge, saj je prvič po aprilu 2020 znižala tudi stroške najema srednjeročnih posojil in kratkoročno posojilno obrestno mero.

Kitajska je ZDA in Evropo pred kratkim tudi posvarila pred hitrim dvigom obrestnih mer, ki bi »lahko zavrl globalno okrevanje po pandemiji,« poroča The Guardian. Kitajski predsednik Xi Jinping je v virtualnem nagovoru ob začetku Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal, da bi morale države ob pojavu svetovnih inflacijskih tveganj okrepiti usklajevanje gospodarskih politik in razviti politike za preprečitev ponovnega upada svetovnega gospodarstva.

Ameriški predsednik Joe Biden in kitajski predsednik Xi Jinping, 4. december 2013. Foto: Lintao Zhang / Reuters
Ameriški predsednik Joe Biden in kitajski predsednik Xi Jinping, 4. december 2013. Foto: Lintao Zhang / Reuters

Kitajska je med številnimi državami v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, ki so zaskrbljene zaradi načrtov ameriške centralne banke (Fed), da letos pospeši niz načrtovanih dvigov obrestnih mer in začne opuščati svoj program kvantitativnega sproščanja.

Dogajanje drugod po svetu

Fed se je po drugi strani znašel pod močnim pritiskom, da se odzove na naraščajočo inflacijo v ZDA, ki se je decembra povzpela na sedem odstotkov, kar je največ v zadnjih 40 letih. V sredo, 26. januarja, so sicer sporočili, da bo Fed ohranil ključno obrestno mero na rekordno nizki ravni, napovedali pa so, da bo ob visoki inflaciji in močnem trgu dela »kmalu« primeren čas za dvig obrestnih mer.

Mnogi opazovalci, glede na trenutno situacijo in prejšnje namige, menijo, da se bo to lahko zgodilo marca. Evropska centralna banka (ECB) pa po drugi strani ne načrtuje zviševanj obrestnih mer v letu 2022, vendar bi po potrebi lahko zaostrila svojo politiko, o čemer smo že pisali.

image_alt
Fed naj bi kmalu dvignil obrestne mere, ECB se bo odzvala po potrebi

Mednarodni denarni sklad (IMF) ob tem meni, da bodo ukrepi Feda za zvišanje obrestnih mer in agresivno zaostrovanje politike res ovirali gospodarsko okrevanje v Aziji. Višje obrestne mere Feda »morda ne bodo povzročile velikega šoka na finančnem trgu, vsekakor pa lahko upočasnijo okrevanje in rast,« je v sredo za ameriški CNBC povedal Changyong Rhee, direktor oddelka za Azijo in Pacifik pri IMF.

Več iz rubrike