Kako spraviti svoje osebne finance v red

Zakaj je tako? Ker je to nekaj zelo osebnega, nekaj, po čemer naj bi se merila naša »vrednost« ali bolje uspeh. A škoda, da je tako ... Denar ni merilo uspešnosti.

Marsikdo je lahko uspešen v poslovnem okolju in ima nadpovprečne prihodke, v resnici pa ima finančne težave. A za te težave vedo le redki, saj je slika navzven popolnoma drugačna. In zato je zelo pomembno, da ne gledamo na to, kaj imajo drugi, koliko zaslužijo drugi, kaj bi bilo, če ..., temveč se danes ozremo vase in pogledamo, kaj moramo narediti, da bodo naši finančni temelji kar se da trdni in da bomo tako pripravljeni na rast.

Ko so prihodki višji od naših potreb

Dejstvo je, da višji ko so naši prihodki, večje so naše potrebe. To si najlažje pogledamo na primeru, ko iz statusa »študenta« v nekaj letih preidemo na redno zaposlitev z nadpovprečno plačo.

• Če smo se sprva lahko naokoli prevažali z avtobusom ali pa z rabljenim avtom v vrednosti 1000 evrov, ki smo si ga kupili sami, nam je pozneje dovolj v vrednosti 20.000 evrov in ki ga lahko  vzamemo na lizing ali kredit.
• Če smo običajno veliko kuhali doma ali jedli pri naših starših in gledali na to, da čim več prihranimo, si pozneje želimo jesti v restavracijah in polnimo hladilnik ne glede na to, ali dejansko potrebujemo toliko hrane (o tem ne razmišljamo).
• Če smo prej živeli v podnajemu ali v garsonjeri s kakšnim »cimrom« in si delili stroške bivanja, se pozneje želimo preseliti v veliko stanovanje ali hišo, pa čeprav za to nimamo nič privarčevanih sredstev. Imamo pa visoke prihodke in možnost najema velikega kredita.

Rečemo si: zakaj bi se nečemu odpovedali, ko pa imamo to lahko že danes? Dovolj je bilo odrekanja v študentskih letih ali pa v času, ko smo imeli nižje prihodke. In o tem kaj bo, če ..., bomo razmišljali takrat, ko (če) do tega pride.

Ne glede na višino naših dohodkov, je ključno, da se zavedamo, da smo mi tisti, ki moramo imeti nadzor nad denarjem in da porabe ne smemo prepuščati svojemu razpoloženju, našim željam in trenutnim potrebam. Vsak bi za drugega, ki ima višje prihodke, znal reči: »Če bi imel jaz takšne prihodke, bi mi zagotovo več ostalo.« Pa vendar je v resnici čisto drugače. Ključno je, da znamo optimalno razporediti tisto, kar dobimo in da svojo porabo načrtujemo.

Obstaja nekaj osnovnih pravil, ki bi se jih morali držati, če bi se želeli v prvi vrsti zaščititi pred  nepredvidenimi dogodki. Torej dogodki, za katere smo navadno že slišali, a smo vseeno upali, da se nam pa kaj takšnega ne bo nikoli zgodilo. Dogodki, kot so izguba službe, upad dohodkov, bolezen, okvara avtomobila itn. Pa si poglejmo nekaj osnovnih pravil.
 

Vedeti moramo, kje smo danes

Kako to storimo? Najlažje na način, da najprej sploh ugotovimo, kakšni so naši prihodki in na drugi strani odhodki. Med svojo zdaj že 18-letno kariero v finančnem svetu sem prepogosto videla primere, pri katerih so posamezniki mislili, da vse vedo. Da jim ni treba vedeti, kje so danes in da jim ni treba vedeti, kam gredo njihovi odhodki, ker to že vse vedo. A v resnici ni tako.

Pravzaprav je zelo, zelo drugače. Kako to vemo? Če bi to držalo, potem bi bilo stanje običajno  drugačno. Tista številka, ki jo imamo mi v glavi, je v 99 odstotkih primerov nižja, kot je v realnosti (ko govorimo o porabi). In ko začnemo spremljati, kam gre poraba, šele vidimo, na kaj vse smo pozabili in na kaj vse moramo misliti že toliko prej. Samo na ta način bomo vedeli, koliko na mesec sploh potrebujemo za življenje.

Zanimivo je, da običajno zapravimo vse, kar dobimo, pa čeprav mesečni stroški niso vsak mesec enaki. Zato je zelo pomembno, da ugotovimo, kakšno je povprečje zadnjih nekaj mesecev ali bolje zadnjega leta, in si na podlagi tega naredimo natančen načrt, kako bomo od danes naprej denar porabljali. Ja, to je tisto ključno. Porabo je treba načrtovati, ne gledati za nazaj. Takrat smo pogosto že prepozni. Znesek, ki ga imamo na razpolago, razdelimo po glavnih kategorijah, kot so hrana, bivanje, otroci, prevoz itn. Potem pa sledi spremljanje porabe in korigiranje znotraj posamezne kategorije.

Držimo se pravila 10 : 10 : 80

To pravilo je eno ključnih, saj nam ne bo pomagalo samo ostati nad gladino, temveč nam bo pomagalo zgraditi varno prihodnost. Pravilo pa pomeni, da bi morali najmanj 10 odstotkov naših prihodkov usmeriti k dolgoročnim ciljem (pokojnina, nakup stanovanja, šolanje otrok, predčasno odplačilo dolgoročnega kredita ...).

Drugih najmanj 10 odstotkov je za kratkoročne cilje (dopust, menjava opreme, zavarovanje avtomobila, večji izdatki, ki nas doletijo enkrat letno ...).

80 odstotkov pa potem porazdelimo po glavnih kategorijah, pri čemer pazimo na to, da te kategorije niso vsak mesec enake, temveč se spreminjajo in skladno s tem jih moramo prilagajati tudi mi. Vnaprej, kot smo že napisali. In to v praksi pomeni, da niti 80 odstotkov ne prerazporedimo skozi mesec, temveč jih razporedimo precej manj.
 

Zaščitimo se pred tveganji

To, da računamo na to, da nas v življenju ne bo nič presenetilo in nam pustilo negativne finančne učinke, je slaba strategija. Bodimo iskreni ... Kolikšen pa je odstotek možnosti, da se nam med življenjsko dobo ne bo prav nič zgodilo? Da nam ne bo treba malce globlje seči v žep? Zelo malo. In če to že danes vemo, potem se preprosto že danes na to pripravimo. Ja, tako preprosto je to. Ugotoviti moramo le še, kakšna naj bo ta zaščita. Pri tem pa ne pozabimo na vrsto tveganj, ki obstajajo in smo jih že omenili uvodoma (izguba službe, bolezen ...). Že danes si moramo ustvariti ustrezno rezervo. In veste kaj? Manj možnosti je, da se nam potem res kaj zgodi. Zakaj je tako? Ker bomo na to pripravljeni in ne bomo živeli pod stresom, kaj pa če ...

Izogibajmo se posojilom, karticam, limitom

Ti nam sporočajo, da živimo preko svojih zmožnosti. Le kako ne, če pa si kupujemo stvari, ki si jih v resnici ne moremo privoščiti? Bodimo iskreni ... Težko je ostati discipliniran, če pa vemo, da imamo v denarnici eno, dve ali več kartic, ki jih lahko koristimo, ko bomo nekaj res potrebovali. In ta »nekaj res potrebovali« se prepogosto izkaže, da ni bilo nekaj, kar smo resnično potrebovali. Ljudje imamo velik problem ločiti med potrebujem in hočem. V veliki večini kupujemo stvari, ki jih hočemo ali lepše, si jih želimo. Potrebujemo jih bistveno manj. In ravno zaradi te želje se nemalokrat znajdemo v situaciji, ko se začnemo mesečno boriti z vsemi obveznostmi in je naša glavna misel ta, kako bomo zagotovili sredstva na računu, da nam bo banka lahko odtegnila obveznosti iz naslova kreditov in kartic.

Ključno je torej, da se zavedamo, da je od nas samih odvisno, kako bomo krmarili skozi naše finančno življenje in da brez osnovnih temeljev ne bomo mogli iti naprej. Danes izgovor, da ne vemo, kje začeti in kako, ne bi smel biti več izgovor. In to, da upamo na spremembo katerega izmed zakonov, ki nam bo zagotovil varno prihodnost, tudi ne. Mi smo tisti, ki lahko to spremenimo, dokler seveda še lahko.

Zato je zdaj čas, da prevzamemo vajeti s svoje roke. Brez izgovorov!

Porabo je treba načrtovati, ne gledati za nazaj. Takrat smo pogosto že prepozni. Znesek, ki ga imamo na razpolago, razdelimo po glavnih kategorijah, kot so hrana, bivanje, otroci, prevoz itn. Potem pa sledi spremljanje porabe in korigiranje znotraj posamezne kategorije.