Inflacija v ZDA dosegla 40-letni rekord, ECB bo prilagodila politiko

Po podatkih februarskega poročila o inflaciji v ZDA, ki je bilo objavljeno včeraj, 10. marca, je inflacija v ZDA dosegla najvišjo stopnjo od leta 1982, ko se je ameriško gospodarstvo soočalo z dvojnim izzivom visoke inflacije in šibke gospodarske rasti. Ekonomisti opozarjajo, da je februarsko poročilo 'ujelo' le začetne posledice rusko-ukrajinske vojne na inflacijo in da bi se lahko ta v marcu še bistveno zvišala.

Včeraj pa je Svet Evropske centralne banke (ECB) ob solidni gospodarski aktivnosti, vse širše osnovani inflaciji in povečanju negotovosti hitreje kot pričakovano prilagodil denarno politiko. Danes, 11. marca, je guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pospremil odločitev Sveta ECB z besedami: »Tako bomo zagotovili, da se bo inflacija na srednji rok stabilizirala pri ciljnih dveh odstotkih.«

Rekordno visoka inflacija v ZDA

Inflacija v ZDA se je prejšnji mesec ponovno zvišala in dosegla novo 40-letno najvišjo vrednost (7,9 odstotka), k čemur so prispevale višje cene plina, hrane in stanovanj. Februarski podatki pa so le napoved višjih cen v prihodnje, saj ne upoštevajo v celoti učinkov vojne v Ukrajini, prepovedi ameriškega predsednika Joeja Bidna glede uvoza ruskih energentov in zmanjšane oskrbe z nafto, zaradi katerih so se cene na ameriških bencinskih črpalkah in drugih energentov povzpele na rekordno raven.

Še preden je vojna dodatno pospešila rast cen, so močna potrošniška poraba, občutno zvišanje plač in vztrajno pomanjkanje ponudbe povzročili, da je potrošniška inflacija v ZDA močno narasla. Stanovanjski stroški, ki predstavljajo približno tretjino vladnega indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI), so se močno povečali, stopnja nezasedenosti stanovanj pa je dosegla najnižjo raven po letu 1984, poroča The Guardian.

Ekonomisti napovedujejo, da se bo inflacija še naprej povečevala - kratkoročno. »Glede na skok cen surove nafte in bencina po ruski invaziji na Ukrajino se bo marca povzpela precej nad osem odstotkov,« je dejal Paul Ashworth iz družbe Capital Economics in dodal: »Zaradi morebitnega padca cen energentov, postopnega zmanjševanja omejitev ponudbe in ugodnejših baznih učinkov bi moral biti marec vrhunec, do konca leta pa bi se morala skupna in osnovna inflacija znižati na skoraj tri odstotke.«

Tudi cene hrane v ZDA so se februarja zvišale za eno odstotno točko kar je delno posledica hude suše na zahodu in jugu. Cene pridelkov na svetovnem trgu so se povečale tudi zaradi konflikta v Ukrajini, regiji, ki po nekaterih ocenah pridela 12 odstotkov svetovne pšenice. Po začetku invazije so se, poleg pšenice, zvišale tudi cene koruze, jedilnih olj, gnojil in kovin, vključno z aluminijem in nikljem, ki sta ključna proizvoda izvoza Rusije in Ukrajine.

Kaj bo storila ameriška in kaj Evropska centralna banka?

»Inflacija se še nekaj mesecev ne bo začela zniževati,« je za agencijo Bloomberg povedal Michael Gapen, glavni ameriški ekonomist pri družbi Barclays. »S tem smo se znašli v položaju, v katerem smo zdaj. Videti pa moramo, kako dolgo bo trajal ta konflikt in kako moteč je dejansko režim sankcij,« je dodal. Za večino Američanov je inflacija precej višja od povišanja plač, ki so jih mnogi prejeli v zadnjem letu. Razlika med življenjskimi stroški in rastjo plač je postala glavna politična grožnja za trenutnega ameriškega predsednika, navaja britanski časnik.

Ameriška centralna banka (Fed) naj bi sicer letos večkrat zvišala obrestne mere, predvidoma prvič za četrt odstotne točke prihodnji teden, 16. marca. Fed prav tako postopoma ukinja pandemično finančno pomoč na trgih obveznic, kar se odraža tudi v potezi ECB, ki je napovedala, da bo načrte za spodbujanje zmanjšala prej, kot je bilo predvideno.

Neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa APP se bodo tako v drugem četrtletju izvajali v manjšem obsegu, kot so najavili decembra. V aprilu bodo neto nakupi znašali 40 milijard evrov, v maju 30 milijard evrov in v juniju 20 milijard evrov. V tretjem četrtletju naj bi se neto nakupi zaključili.

V luči povečane negotovosti je Svet ECB prav tako prilagodil časovnico spremembe obrestnih mer. Vasle je pojasnil, da so z razširitvijo možnostjo ukrepanja zagotovili, da bo zaključku neto nakupov čez nekaj časa sledila tudi prilagoditev obrestnih mer, »vendar ne nujno v kratkem, kot je bilo predvideno do sedaj«, povzema Slovenska tiskovna agencija (STA).

Ruska vojaška agresija in njene posledice

Guverner Banke Slovenije je izpostavil, da se je okrevanje gospodarske aktivnosti v območju evra po pandemiji, in pred rusko vojaško agresijo, nadaljevalo, realni BDP pa je v zadnjem četrtletju lani dosegel pred-pandemično raven. Z nadaljevanjem okrevanja še naprej vztraja tudi visoka inflacija, je opozoril Vasle. Ta ob hitri rasti cen energentov in zastojih v dobavnih verigah postaja vse širše osnovana in je februarja dosegla 5,8 odstotka.

Ruska vojaška agresija in njene posledice bodo po Vasletovih besedah vplivale tako na gospodarsko aktivnost kot na dinamiko cen v evrskem območju, navaja STA. Upad tujega povpraševanja in poslabševanje gospodarskega sentimenta bosta nekoliko znižala rast, hkrati pa se bo zaradi višjih cen energentov okrepila inflacija.

Zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer se je volatilnost na finančnih trgih povečala, prav tako se je poslabšala likvidnost. Pogoji za financiranje so se zaostrili, nekoliko bolj za zasebni sektor v primerjavi z državnim sektorjem. Obrestne mere za zadolževanje za zasebni sektor so opazneje porasle, vendar so dosežene nove ravni še vedno nedaleč od povprečnih, ki so prevladovale v letih 2018 in 2019. Kljub povišani volatilnosti in poslabšani likvidnosti so finančni trgi v vseh državah članicah evrskega območja omogočali nemoten dostop do finančnih virov evrskim gospodarskim in državnim subjektom.