Hrvati pospešeno opuščajo gotovino

V prihodnosti se pričakuje več brezgotovinskega prometa, predvsem pa več zaupanja v ta način poslovanja.
Fotografija: Število transakcij s plačilnimi karticami na Hrvaškem se je v zadnjih petih letih povečalo za 58 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 47 odstotkov. FOTO: Lili Topa / Shutterstock
Odpri galerijo
Število transakcij s plačilnimi karticami na Hrvaškem se je v zadnjih petih letih povečalo za 58 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 47 odstotkov. FOTO: Lili Topa / Shutterstock

Število transakcij s plačilnimi karticami na Hrvaškem se je v zadnjih petih letih povečalo za 58 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 47 odstotkov, piše v poročilu Hrvaške centralne banke (HNB) o brezgotovinskem plačevanju za leto 2019.
 
Poročilo kaže, da je imel hrvaški državljan v denarnici povprečno 2,55 plačilnih kartic, kar Hrvaško postavlja na vrh lestvice v EU. Hkrati 26 odstotkov potrošnikov in 50 odstotkov podjetij uporablja spletno bančništvo, še navaja poročilo.
 
Tudi število uporabnikov mobilnega bančništva narašča, število transakcij mobilnega bančništva pa je bilo v letu 2019 večje kot število transakcij spletnega bančništva.
 
Poročilo kaže tudi, da je bilo v letu 2019 s kreditnimi nakazili in transakcijami s plačilnimi karticami po 38 odstotkov brezgotovinskih plačil.

Švedska bo verjetno prva opustila gotovino

 
Kot smo že poročali, je vodja švedske centralne banke Stefan Ingves nedavno ugotovil, da nekateri mladi Švedi niti ne vedo več, kako izgleda gotovina. Toda po besedah ​​vodje regulatorja, brezgotovinska prihodnost prinaša določena tveganja.
 
Prehod na digitalne transakcije sicer nudi številne koristi, vključno s preglednostjo, kar zelo otežuje pranje denarja in utajo davkov. Kaj pa se zgodi, če digitalna omrežja ugasnejo? Upoštevati je potrebno tudi tveganja kibernetskih napadov. Takšni dogodki lahko naredijo veliko več škode kot staromodni ropi bank, za Bloomberg poudarja Ingves, ki vztraja, da Švedska potrebuje zalogo gotovine, če »se luči ugasnejo«.
 
Prehod na digitalne transakcije sicer nudi številne koristi, vključno s preglednostjo, kar zelo otežuje pranje denarja in utajo davkov. FOTO: Shutterstock 
Prehod na digitalne transakcije sicer nudi številne koristi, vključno s preglednostjo, kar zelo otežuje pranje denarja in utajo davkov. FOTO: Shutterstock 
Danes so Švedi zaradi covida-19 začeli še bolj opuščati gotovino. Brezkontaktno plačevanje, pravijo, da je najprimernejši način plačila, saj predstavlja minimalno tveganje za zdravje. Švedska spletna banka Klarna ocenjuje, da je 73 odstotkov plačil s karticami svojih strank zdaj brezkontaktnih, medtem ko je bilo teh pred pandemijo 63 odstotkov. »Ljudje se nočejo dotikati denarja in računov ali celo pritiskati gumbov,« ugotavlja Klarna.
 
Po najnovejših podatkih gotovina predstavlja približno odstotek švedskega BDP. Za primerjavo, v ZDA je ta številka 8,2 odstotna, v evroobmočju - 10,9 odstotna. Po julijski študiji, ki jo je izvedel Bankomat, približno tri četrtine Švedov, starih od 18 do 34 let, nikoli ne uporablja gotovine ali pa le redko.
 
Na Švedskem izumira tudi eden zadnjih »varuhov« gotovine – žepnina otrok. Po raziskavi, ki jo je junija izvedla Sifo, le 16 odstotkov švedskih otrok prejema žepnino v obliki pravih bankovcev in kovancev.
 
Nedavna študija, ki jo je naročil GoCompare Money, je pokazala, da se tretjina odraslih v Združenem kraljestvu izogiba uporabi gotovine zaradi tveganja širjenja novega koronavirusa.
 

Več iz rubrike