Eni najbogatejših držav na svetu zmanjkuje denarja

Ko je leta 2016 kuvajtski finančni minister Anas Al-Saleh opozoril, da je čas, da država zmanjša porabo in se pripravi na življenje po nafti, ga je zasmehovalo vso prebivalstvo, prepričano v neskončen pretok petrodolarjev. Štiri leta kasneje se ena najbogatejših držav na svetu bori za preživetje, poroča Bloomberg.

Kriva je cena nafte: tudi sedanjih 40 dolarjev za sodček je za državo zelo malo. Položaj še poslabšuje pandemija koronavirusa, globalna želja po prehodu na zelene vire energije, pa tudi konflikt med parlamentom in vlado Kuvajta.


Proračunski primanjkljaj Kuvajta v letu 2020 lahko doseže 46 milijard dolarjev, napovedujejo. Država ima sicer 550 milijard dolarjev prihrankov, ki so shranjeni v skladu za prihodnje generacije - to je četrti največji rezervni sklad na svetu.

Dotikanje sklada prihodnjih generacij, katerega namen je zagotoviti blaginjo po izteku obdobja nafte, je sporen predlog. Brez gospodarskih reform pa bo tudi tega denarja dovolj le za 15–20 let.

Na pomoč je že priskočil premoženjski sklad, ki je v zadnjih tednih od zakladnice kupil več kot 7 milijard dolarjev premoženja. Parlament je odobril načrte za zaustavitev letnega prenosa 10 odstotkov prihodkov od nafte v sklad, s čimer se je sprostilo dodatnih 12 milijard dolarjev, vendar ne dovolj za pokritje proračunskega primanjkljaja. Vlada se bo morala še zadolžiti.

Za razliko od sosednje Savdske Arabije, ki poskuša diverzificirati svoje gospodarstvo, je Kuvajt še vedno odvisen od mineralov. Približno 80 odstotkov prebivalcev države dela v javnem sektorju, zato plače in subvencije predstavljajo 75 odstotkov vseh državnih izdatkov.