ECB verjetno ne bo zviševala obrestnih mer

Predsednica Evropske centralne banke (ECB), Christine Lagarde, je nedavno pojasnila, da ECB v letu 2022 zelo verjetno ne bo zviševala obrestnih mer. S svojo izjavo je rahlo presenetila finančne trge, ki so v luči visoke inflacije pričakovali, da se bo to zgodilo. Zadolževanje tako še vedno ostaja 'poceni'. Glavni nadzornik Sveta ECB, Andrea Enria, pa meni, da ECB trenutno s tem ukrepom ustvarja več škode kot koristi.

Za spremembo obrestnih mer morajo biti izpolnjeni trije pogoji

ECB prihodnje leto po vsej verjetnosti ne bo zviševala obrestnih mer, saj inflacija ostaja prenizka, je v sredo dejala Lagardova in s tem umaknila tržne stave na dvig obrestnih mer že oktobra prihodnje leto, navaja Reuters. Ker je inflacija na najvišji stopnji v zadnjih 13 letih, trgi vse bolj stavijo na to, da se bo ECB umaknila od svoje izjemno sproščene denarne politike in prihodnje leto prvič po več kot desetletju zvišala obrestne mere.

Fed: zmanjševanje nakupov obveznic že v novembru

»V naših prihodnjih usmeritvah glede obrestnih mer smo jasno izpostavili tri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, preden se bodo obrestne mere začele zviševati,« je dejala Lagardova na dogodku v Lizboni. »Kljub sedanjemu skokovitemu povečanju inflacije ostajajo srednjeročni obeti za inflacijo umirjeni, zato je zelo malo verjetno, da bodo ti trije pogoji naslednje leto izpolnjeni.«

Predsednica Evropske cenralne banke (ECB) Christine Lagarde. Foto: Kai Pfaffenbach / Reuters

Vodja španske centralne banke Pablo Hernandez de Cos, ki je sicer tudi vplivni glas v Svetu ECB za določanje obrestnih mer, je prikimal sporočilu Lagardove in zatrdil, da tržne cene niso usklajene z usmeritvami za naprej.

»Tržne obrestne mere so se v zadnjih tednih zvišale predvsem zaradi večje tržne negotovosti glede inflacijskih obetov, prelivanja iz tujine zaradi pričakovanj glede obrestnih mer v evroobmočju in nekaterih vprašanj o prilagajanju nakupa sredstev v postpandemičnem svetu,« je povedala Lagardova.

Do finančne varnosti po upokojitvi

Opozorila je tudi na nedavno zvišanje donosnosti in pojasnila, da bo ECB še naprej uporabljala izredno nakupovanje sredstev, da bi ohranila nizke stroške zadolževanja. »Pretirano zaostrovanje pogojev financiranja v času, ko je kupna moč zaradi višjih računov za energijo in gorivo že okrnjena, ni zaželeno in bi predstavljalo neupravičeno oviro za okrevanje,« je dodala predsednica ECB.

Visoka inflacija se lahko nadaljuje

Guverner španske centralne banke de Cos je pojasnil, da je inflacija po njihovi oceni v glavnem posledica prehodnih dejavnikov. Vendar je dodal še, da bi ti dejavniki lahko pokazali večjo stopnjo vztrajnosti, kot je bilo sprva ocenjeno. Pojasnil je, da bomo v prihodnjih mesecih še naprej priča razmeroma visoki stopnji inflacije.

Nemčija: Rekordna stopnja inflacije

Nizke obrestne mere ECB pa sicer zdaj bolj škodujejo bančnim maržam, kot pa povečujejo obseg posojil in tako bo verjetno še nekaj časa, je v torek, 9. novembra, dejal glavni nadzornik Sveta ECB Enria. »Učinek marž prevladuje, tako da je učinek na bančne marže negativen, vendar bo to verjetno še nekaj časa trajalo,« je za Bloombergovo TV dejal Enria. Obenem pa je pojasnil, da je bilo okolje nizkih obrestnih mer do sredine leta 2022 za banke pozitivno.