Fed: zmanjševanje nakupov obveznic že v novembru

Ameriška centralna banka (Fed) je včeraj sporočila, da bo začela zmanjševati obseg nakupov obveznic, hkrati pa tudi pomoč za pandemijo.
Fotografija: Jerome Powell, predsednik Ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), 28. september 2021. Foto: Kevin Dietsch / Reuters
Odpri galerijo
Jerome Powell, predsednik Ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), 28. september 2021. Foto: Kevin Dietsch / Reuters

Kvantitativno sproščanje je ukrep, ki ga centralna banka izvaja v določeni državi in z njim želi pomagati gospodarstvu tako, da kupuje državne obveznice. Fed je začel ukrep izvajati marca 2020, s čimer se je odzval na pandemijo covida-19 in je na mesečni ravni kupoval ameriške obveznice v višini 120 milijard dolarjev oziroma 103 milijarde evrov.

V sredo, 3. novembra, pa je Fed sporočil, da bo še ta mesec začel zmanjševati obseg nakupa obveznic v luči izboljševanja stanja v ameriškem gospodarstvu. Poleg tega je Fed tudi nekoliko spremenil svoje stališče o inflaciji in priznal, da je bila rast cen hitrejša in trajnejša, kot so napovedovali bankirji.

Fed bo po potrebi prilagodil postopek

Tiskanje denarja. Foto: Shutterstock
Tiskanje denarja. Foto: Shutterstock
Poteza Feda je prvi korak k zmanjšanju obsežne pomoči, ki jo je ta zagotavljal trgom in gospodarstvu, navaja CNBC. Zmanjševanje nakupov obveznic se bo začelo »še ta mesec«, je po srečanju v svoji izjavi zapisal Zvezni odbor za odprti trg, ki oblikuje politiko. V tem procesu se bo nakup vrednostnih papirjev zmanjšal za 15 milijard dolarjev mesečno; 10 milijard dolarjev za državne vrednostne papirje in pet milijard dolarjev za vrednostne papirje, zavarovane s hipoteko.

V izjavi je Fed poudaril, da ni na vnaprej določeni poti in da bo po potrebi prilagodil postopek. »Odbor ocenjuje, da bodo podobna zmanjšanja tempa neto nakupov sredstev verjetno primerna vsak mesec, vendar je pripravljen prilagoditi tempo nakupov, če bodo to upravičile spremembe gospodarskih obetov,« je dejal odbor.

image_alt
Nemška vlada razmišlja o uvedbi delniške pokojnine

Odbor bo od konca tega meseca dalje predvidoma povečal svoje imetje državnih vrednostnih papirjev za najmanj 70 milijard dolarjev (60,5 milijarde evrov) na mesec in hipotekarnih vrednostnih papirjev za najmanj 35 milijard dolarjev (30,3 milijarde evrov) na mesec. Od decembra dalje bo odbor predvidoma povečal svoje imetje državnih vrednostnih papirjev za najmanj 60 milijard dolarjev (51,87 milijarde evrov) na mesec in hipotekarnih vrednostnih papirjev za najmanj 30 milijard dolarjev (25,94 milijarde evrov) na mesec.

Poteza je bila skladna s tržnimi pričakovanji po seriji namigov, da bo Fed začel zmanjševati program nakupovanja in trgi so se dobro odzvali. Delnice so se obrnile v pozitivno smer, donosi ameriških državnih obveznic pa so se dvignili, pojasnjuje CNBC.

Fed še vedno vztraja, da je visoka inflacija prehodne narave

Skupaj s potezo o zmanjševanju kvantitativnega sproščanja je Fed nekoliko spremenil tudi svoje stališče o inflaciji. Priznal je, da je bila rast cen hitrejša in trajnejša, kot so napovedovali bankirji centralnih bank, vendar še vedno ni odstopil od uporabe sporne besede »prehodna«.

Jerome Powell, 30. september 2021. Foto: Sarah Silbiger / Reuters
Jerome Powell, 30. september 2021. Foto: Sarah Silbiger / Reuters

»Povišana inflacija v veliki meri odraža dejavnike, za katere se pričakuje, da bodo prehodni,« piše v izjavi odbora Feda. »Neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem, povezana s pandemijo in ponovnim odprtjem gospodarstva, so v nekaterih sektorjih prispevala k znatnemu zvišanju cen.«

Številni tržni udeleženci so pričakovali, da bo Fed zaradi vztrajnega zviševanja cen opustil mišljenje o prehodnih dejavnikih. »Fed je danes v skladu s splošnimi pričakovanji razkril svoje zmanjšanje kvantitativnega sproščanja, vendar še vedno vztraja, da je porast inflacije 'večinoma' prehoden,« je zapisal Paul Ashworth, glavni ameriški ekonomist pri Capital Economics.

image_alt
Zmagovalci in poraženci v času inflacije

Predsednik Fed Jerome Powell je dejal, da pričakuje, da se bo inflacija zaradi težav s ponudbo še naprej povečevala, nato pa naj bi se enkrat sredi leta 2022 začela umikati. »Naše osnovno pričakovanje je, da se bodo ozka grla v dobavni verigi in pomanjkanje ohranili tudi v naslednjem letu, s tem pa tudi povečana inflacija,« je dejal. »Ko se bo pandemija začela umikati, se bodo ozka grla v dobavni verigi zmanjšala, rast se bo povečala, s tem pa se bo inflacija znižala z današnje povišane ravni,« je dodal Powell.

Zviševanje obrestnih mer še ni na vidiku

Povezava med obrestnimi merami in zmanjševanjem nakupov je bistvena, zato je bilo v izjavi poudarjeno, da vlagatelji zmanjšanja nakupov ne bi smeli razumeti kot signal, da je zvišanje obrestnih mer neizbežno.

Federal Reserve v Washingtonu. Foto: Chris Wattie / Reuters

 
Federal Reserve v Washingtonu. Foto: Chris Wattie / Reuters  
»Menimo, da še ni čas za dvig obrestnih mer,« je dejal Powell. »Še vedno je treba opraviti veliko dela«, preden bo Fed dosegel svoje gospodarske cilje, je pojasnil in dodal, da si želi, da bi trg dela še naprej okreval. »Imamo zelo dobre razloge, da menimo, da se bo to zgodilo, ko se bo različica delta umirila.«

Po sedanjem časovnem razporedu se bo zmanjševanje nakupov obveznic končalo okoli julija 2022. Uradniki so povedali, da ne predvidevajo začetka zviševanja obrestnih mer, dokler ne bo končano zmanjševanje. Septembra objavljene projekcije pa kažejo, da bo naslednje leto prišlo kvečjemu do enega zvišanja.

image_alt
Dolar efekt: Začaran krog zadolževanja

Trgi pa so bili pri oblikovanju cen agresivnejši in so v nekem trenutku nakazovali kar tri zvišanja v prihodnjem letu, poroča CNBC. To razpoloženje se je v zadnjih dneh nekoliko ohladilo, saj je Wall Street pričakoval, da bo Fed bolj naklonjen, ker poskuša uravnotežiti upočasnjeno rast in naraščajočo inflacijo.

Inflacija je visoka že 30 let, k čemur prispevajo oslabljena dobavna veriga, visoko povpraševanje potrošnikov in rast plač, ki so posledica kroničnega pomanjkanja delovne sile. Predstavniki Feda vztrajajo, da se bo inflacija sčasoma vrnila na ciljno raven dveh odstotkov, vendar zdaj pravijo, da bi to lahko trajalo dlje.

Več iz rubrike