ECB bi dolgove prodajala na spletni trgovini v slogu Amazona

Evropska centralna banka (ECB) pripravlja spletno mesto oziroma trgovino v slogu giganta Amazona, kjer bo prodajala na stotine milijard evrov bančnih posojil, ki so nastala kot posledica koronavirusne krize. Namen ECB je okrepiti gospodarstvo in zasenčiti velike vlagatelje z Wall Streeta.
 
Načrt, ki so ga pripravili najvišji uradniki ECB, je del prizadevanj evroobmočja z 19 državami, da se spopadejo z naraščajočim kupom neplačanih posojil, njegov namen pa je preprečiti, da bi jih skladi prevzeli po najnižjih cenah.
 
»Ideja je odpreti trg za kupce manjših portfeljev s spletno trgovino v slogu Amazona ali eBaya,« je za Reuters dejal Edward O'Brien, visoki uradnik ECB, ki sodeluje pri načrtu.


Veliki skladi so po zadnji finančni krizi kupili milijarde evrov slabih posojil, pri čemer so v postopku pridobili kopico nepremičnin, katerim se je cena kasneje drastično povečala.
 
»Na trgu slabih posojil prevladuje nekaj zelo velikih kupcev. V tipičnem scenariju si eno od teh podjetij z znatnimi popusti ustvari zelo velik portfelj,« je dejal O'Brien.
 
Študija Deloitte je pokazala, da so od več kot 450 milijard evrov slabih posojil, prodanih v Evropi med letoma 2014 in 2019, približno polovico kupili Cerberus, Blackstone, Lone Star in Goldman Sachs.
 
Banke razbremenijo slabe terjatve, ki so običajno le delček njihove nominalne vrednosti, da sprostijo svoje bilance in ustvarijo nova posojila - tako ohranijo lastno podjetje in gospodarstvo.
 
Shemo ECB, ki jo je potrebno še potrditi, o njej pa bodo danes razpravljali uradniki EU, navdihuje italijansko spletno mesto BlinkS, ki povezuje kupce in prodajalce posojil, pa tudi dražbe dolgov ameriške zvezne agencije.
 
Če se bodo države EU strinjale, bi lahko novi trg padel pod Enotni odbor za reševanje (Single Resolution Board, SRB), agencijo Evropske unije v Bruslju, ki skrbi za urejeno reševanje bank v težavah s kar najmanjšimi posledicami za gospodarstvo in javne finance članic EU.
 
»Zakaj je treba vsako javno naročilo razpisati na javnem razpisu in slaba posojila razprodati za zaprtimi vrati?« se sprašuje Boštjan Jazbec, bivši guverner Banke Slovenije in zdajšnji direktor SRB.
 
»Uspeh pri nakupu in prodaji slabih posojil vključuje veliko notranjih informacij. Covid pomeni še več slabih posojil. Vsaka prodaja pa mora biti pregledna,« dodaja Jazbec.
 
Dolg v evroobmočju, ki verjetno ne bo odplačan, znaša več kot pol bilijona evrov, vključno s kreditnimi karticami, avtomobilskimi posojili in hipotekami, ta pa naj bi se še povečeval.
 
John Fell, drugi vpleteni visoki uradnik ECB, je za Reuters dejal, da so slaba posojila širši izziv. »Težava je v tem, da se slaba posojila prepogosto razumejo kot tista, ki so omejena na banke. Toda ta so veliko širša in vplivajo na celotno gospodarstvo,« je pojasnil Fell.
 
Običajno banke prodajajo stara posojila vlagateljem, pri čemer posamezni paketi večinoma znašajo 10 milijard evrov, ECB pa je zaskrbljena, da so tako dragi paketi nagnjeni v korist velikih kupcev.
 
»Kupcev, ki lahko napišejo ček za stotine milijonov evrov, ni veliko,« opozarja tudi Gifford West iz DebtX, ki ima podobno platformo v ZDA, in dodaja, da bi lahko pakiranje posojil v manjše svežnje razširilo bazo kupcev do 1000.
 
V skladu z novo platformo, ki jo načrtuje ECB in bi lahko začela delovati v začetku prihodnjega leta, bi se lahko velikost paketa zmanjšala na 10 milijonov evrov in privabila manjše kupce, ki bi morda kupili več takih paketov, računajo pri ECB.