Mastercard je v najnovejši raziskavi Masterindex raziskal plačilne navade Slovencev, kjer vse pomembnejšo vlogo prevzemajo vedno bolj pogosti spletni nakupi in avtentikacija spletnih plačil. Krepi se tudi uporaba plačilnih kartic v primerjavi z gotovino, ki upada. Slovenci od vseh metod plačil najraje uporabljajo debetno kartico, večina Slovencev pa ima eno ali dve kartici.
 

Več nakupov na spletu

 
Več kot tri četrtine Slovencev nakupuje prek spleta. Ta delež zadnjih pet let narašča (64 odstotkov v 2015), najvišja porast pa je opazna v zadnjem letu (70 odstotkov v 2019).
 
Približno dve tretjini spletnih kupcev nakupuje enako pogosto, nekaj manj kot petina pa pogosteje kot pred epidemijo covid-19. Epidemija k spletnemu nakupovanju ni spodbudila le osmih odstotkov Slovencev, štirje odstotki pa odgovarjajo, da je prav epidemija tista, ki jim je odprla vrata do spletnih nakupov.
 
Letos so kupci na spletu najpogosteje kupovali oblačila, obutev in modne dodatke, sledijo elektronske naprave in gospodinjski aparati. Spletni nakupi so najredkeje namenjeni nakupom cvetja in daril, prehranskih izdelkov lokalnih ponudnikov ter investicijskih storitev. V primerjavi s prejšnjimi leti so letos Slovenci prek spleta pogosteje kupovali tudi medicinske pripomočke in prehranska dopolnila, pripomočke za šport in prosti čas ter avtomobilske izdelke.
 
Zanimiv je tudi podatek, da se manj spletnih kupcev odloča za plačila z gotovino po povzetju. V slovenskih spletnih trgovinah 60 odstotkov kupcev plačuje s kartico, kar je več kot lani (54 odstotkov), medtem pa pada delež tistih, ki plačujejo z gotovino po povzetju (iz 44  na 39 odstotkov). Približno četrtina jih uporablja spletno ali mobilno banko, manjši del pa mobilno plačevanje s pomočjo mobilnih aplikacij ali mobilnih denarnic.
 

Vedno večje zaupanje v varnost spletnih plačil 

 
88 odstotkov spletnih kupcev meni, da je spletno nakupovanje varno. Med tistimi, ki menijo, da to ni varno, večina ne zaupa spletnemu plačevanju, tretjina jih ne zaupa opisom izdelkov, spletnim trgovinam ali ne mara dolgih postopkov reševanja pritožb.
 
»Spletni nakupi s plačilnimi karticami bodo od 1. 1. 2021 nekoliko drugačni, saj se bo v evropskem gospodarskem prostoru začela uporabljati direktiva o plačilnih storitvah PSD2, ki prinaša zahtevo po močni avtentikaciji uporabnika, torej večstopenjskem potrjevanju spletnih nakupov. Že dejstvo, da so na vprašanje, kako pomembna se jim zdi močna avtentikacija uporabnika, skoraj vsi Slovenci (89 odstotkov) odgovorili, da se jim zdi pomembna ali zelo pomembna, priča o tem, da vedno več poudarka dajemo na varnost naših plačil,« poudarja Luka Gabrovšek, poslovni direktor družbe Mastercard v Sloveniji.

​
Večini se zdi najbolj varen način avtentikacije geslo za enkratno uporabo, sledita potrjevanje s prstnim odtisom in prepoznava obraza.
 
Večina Slovencev bi najraje uporabljala potrjevanje s prstnim odtisom in PIN kodo. Drugi najbolj priljubljeni metodi sta med transakcijo prejeta koda prek SMS sporočila in varnostna koda v mobilni banki ali preko SMS sporočila.
 

Slovenci pred gotovino izberejo kartice

 
Delež Slovencev, ki uporabljajo debetno kartico, se od leta 2016 povečuje in leta 2020 predstavlja skoraj polovico prebivalstva. Po drugi strani že manj kot četrtina Slovencev za svoja plačila izbere gotovino. Debetna kartica je prav tako najbolj priljubljena plačilna kartica med Slovenci, njena priljubljenost pa raste že zadnjih pet let.
 
Tudi pogostost plačil s kartico med Slovenci se je povečala (iz 32 na 37 odstotkov -  delež narašča zadnjih pet let). Več kot polovica uporablja kartico v več kot 80 odstotkih svojih nakupov. Večina jih uporablja plačilne kartice vsakodnevno ali vsaj 1- do 2-krat tedensko, kar je več kot lani.

​Dva​​krat več Slovencev v 2021 vstopa v slabši finančni kondiciji

 
V primerjavi z letom 2019 je ob koncu leta manj gospodinjstev z boljšim finančnim stanjem (17 odstotkov) in dvakrat več s slabšim (27 odstotkov v 2020, 13 odstotkov v 2019), kar je skoraj gotovo posledica epidemije covid-19. Povečal se je tudi delež tistih, ki v naslednjem letu pričakujejo poslabšanje svojega finančnega stanja. Kljub temu se trenutno finančno stanje gospodinjstev zdi precej optimistično – več kot polovica jih pravi, da uspejo prihraniti vsaj nekaj. Po drugi strani se povečuje delež tistih, ki črpajo prihranke. Velika večina vprašanih je v zadnjem letu opazila naraščanje cen in skladno s tem jih več kot lani meni, da zdaj ni pravi trenutek za večje nakupe.
 
Vsak 4 od 5 Slovencev meni, da dobro skrbi za svoje finance. Večina vprašanih svojo potrošnjo vodi prek kartičnih izpiskov, približno četrtina pa svoje finance redno zapisuje. Približno petina osebnih financ ne beleži, enak pa je delež tistih, ki za vodenje osebnih financ uporabljajo dodatna orodja, kot npr. spletna banka ali Excel, čeprav je delež obeh v zadnjem letu upadel. Opazna je porast uporabe mobilnih aplikacij za vodenje osebnih financ.

Kako in za kaj Slovenci uporabljamo kartice?

 
Slovenci najpogosteje uporabljajo plačilne kartice za nakupe življenjskih potrebščin, na bencinskih servisih in za spletne nakupe, kar dodatno potrjuje vse večjo priljubljenost spletnih plačil. Kartična plačila so nekoliko manj priljubljena za plačila v lokalih in kavarnah ter za plačila storitev.
 
Slovenci vse pogosteje plačujemo brezstično. Več kot tri četrtine prebivalstva brezstično kartico uporablja vsakodnevno ali vsaj 1- do 2-krat tedensko, delež neuporabnikov pa se je zmanjšal na 13 odstotkov. Prav tako z leti vse bolj narašča zaupanje v varnost brezstičnih plačil.
 
Najverjetneje kot posledica epidemije se je med Slovenci spremenil tudi glavni razlog, zakaj se odločajo za določeno kreditno kartico. Če so jih lani najpogosteje izbrali zaradi širokega nabora trgovin v tujini, se v 2020 zanje odločajo zaradi širokega nabora spletnih trgovin. Drugi razlog je še širok nabor trgovin v Sloveniji, kjer jo lahko uporabljajo.
 
O raziskavi Masterindex

Masterindex je obsežna mednarodna raziskava družbe Mastercard Europe, ki v Sloveniji poteka že od leta 2009. Raziskavo je v oktobru 2020 na reprezentativnem vzorcu več kot 1.000 posameznikov s sistemom računalniško podprtega spletnega anketiranja (CAWI) izvedla agencija Mediana. Namen raziskave je spoznati način uporabe plačilnih kartic in nakupovalne navade potrošnikov ter se seznaniti z njihovim pogledom na osebne finance.