Drugo mnenje: Kam investirati v letu 2021?

Preden preberete odgovor, priporočam, da najprej jasno določite naložbene cilje, časovni horizont, vašo naklonjenost tveganju in najpomembneje - razlog, zaradi katerega želite investirati. V zadnjem času je namreč opaziti močno rast zanimanja za investiranje v bolj tvegane naložbe zaradi pretekle rasti, kar je popolnoma napačen pristop. To je primerljivo z vožnjo avtomobila po avtocesti s pomočjo informacij, ki jih vidimo v vzvratnem ogledalu.



Vrnimo se k potencialu, kot ga letos na trgih vidimo analitiki. Kot najslabšo naložbo vsi modeli in analitiki izpostavljajo denar, kot najboljšo pa delnice. V luči visokih vrednotenj in borznih rekordov se to zdi nenavadno, v luči dogajanja in politike centralnih bank pa povsem logično. Monetarna politika centralnih bank je že leta usmerjena v podporo tistih, ki se zadolžujejo in kaznovanje oz. obdavčenje tistih, ki varčujejo. Tisti, ki bodo celotno leto preživeli "v denarju", imajo zagotovljeno realno izgubo dela kupne moči. Malo potenciala za rast analitiki pripisujejo tudi varnemu segmentu državnih obveznic, vrednost katerih je že na izredno visokih nivojih in je tako neprivlačna za nakupe z namenom držanja do zapadlosti (kdo bi prostovoljno kupil 10-letno obveznico z jamstvom vračila manj sredstev kot ob sklenitvi posla?

Optimizem se pri analitikih kaže predvsem pri delnicah. Trend, ki so ga centralne banke lani pospešile, bo denar še bolj pocenil, likvidnost na trgih pa bo še naprej rasla. V takšnem okolju je verjetnost večjih in dolgoročnih padcev minimalna, morebitna korekcija pa bi predstavljala še boljšo točko za vstop na trg. Zato so delnice, navkljub visokim vrednotenjem, nedvomno boljša izbira za dolgoročnega vlagatelja.



Nikakor pa ne smemo pozabiti na tveganja, ki so trenutno prisotna na trgu. Teh je trenutno več, kot smo jih vajeni, zato za letošnje leto ocenjujemo, da bi bil najbolj primeren uravnoteženi pristop k investiranju. Razmerje med posameznimi naložbenimi tipi bi letos postavili pri 10:30:60, pri čemer bi 10 odstotkov predstavljale plemenite kovine, 30 odstotkov bolj stabilne naložbe v obliki podjetniških obveznic in posojil, preostalih 60 odstotkov pa delniške naložbe. Slednje , kot so ZDA, Azija (s poudarkom na Kitajski) ter EU.


Ne gre pozabiti niti na Slovenijo, saj je dividendna donosnost delnic na Ljubljanski borzi še vedno izjemna, podjetja pa imajo stabilne obete. Razmerje med posameznimi naložbenimi tipi pa bi letos postavili pri 10:30:60, pri čemer bi 10 odstotkov predstavljale plemenite kovine, 30 odstotkov bolj stabilne naložbe v obliki podjetniških obveznic in posojil, preostalih 60 odstotkov pa delniške naložbe.

*Avtor prispevka je osebni finančni svetovalec in predsednik Naložbenega odbora VZAJEMCI d.o.o.