Drugo mnenje: Kako se zavarovati pred inflacijo

Inflacija je termin, ki v zadnjem času pogosto dominira na naslovnicah finančnih revij in časopisov. Za vlagatelja je pomembno vedeti, kaj sploh je inflacija in kako lahko sprememba inflacije vpliva na naložbeni portfelj. Na kratko, inflacija pomeni rast cen oziroma padec vrednosti denarja. Rezultat višje inflacije je vedno enak: zaradi višje inflacije lahko s svojimi prihranki kupite vedno manj dobrin.

Podatek o 2,1-odstotni letni inflaciji v Sloveniji je na primer lahko za nekatere zaskrbljujoč, drugim pa ne pomeni nič. Ta podatek je koristen v prvi vrsti tistim vlagateljem, ki vedo, kaj inflacija sploh je in kakšen vpliv ima na cene delnic. Govorimo lahko o obstoju več tipov inflacije oziroma vzrokov za rast stopnje inflacije. Standardna oblika kaže na pomanjkanje dobrin oziroma višje povpraševanje. Ko povpraševanje po dobrinah in storitvah presega ponudbo, pride do rasti cen. Velja tudi obratno, ko je ponudba višja od povpraševanja - takrat pride do padca cen.
 

Kaj pa »tiskanje denarja«, o katerem se tako veliko govori?

 
Poskusil bom razložiti kako »tiskanje denarja« vpliva na stopnjo inflacije, na način, da bo razumljivo vsem.

Predstavljajte si gospodarstvo, ki ima samo 100 evrskih kovancev. To hipotetično gospodarstvo obišče turist iz sosednje države in v gospodarstvu zapravi še 20 evrskih kovancev. Ponudba izdelkov in storitev se ni spremenila, vendar z 20 odstotki več denarja v obtoku bi se morale cene dobrin in storitev zvišati. Ni pa vse črno belo, saj bi bili v nasprotnem že leta priča visoki stopnji inflacije. Recimo, da teh 20 novih kovancev konča pri vas in se odločite, da jih boste pustili na bančnem računu, namesto da bi jih spustili nazaj v obtok. Hitrost pretoka denarja se je s tem upočasnila ravno toliko, da je izničila vpliv dodatne količine denarja. V tem primeru posledično ne bi prišlo do rasti cen in temu pojavu smo priča že več kot dve desetletji. Hitrost pretoka denarja se namreč konstantno upočasnjuje že od leta 1997 in je marca 2020 dosegla najnižjo raven v zgodovini.

Sedaj pa se dotaknimo tudi borznih trgov. Zakaj se trgi niso tako zelo negativno odzvali na nevarnost krepitve inflacije? Vsi šoki so bili kratkoročne narave in se pomembnejši borzni indeksi znova spogledujejo z rekordnimi vrednostmi. Rast inflacijskih pritiskov je za borzne trge slaba iz naslednjih vidikov:

(1.) višja inflacija pomeni višji strošek proizvodnje in dražja delovna sila, kar lahko negativno vpliva na prihodnje dobičke podjetij,
(2.) višja inflacija lahko vpliva na hitrejše zaostrovanje ohlapnih monetarnih politik pomembnejših centralnih bank, kar bi zelo negativno vplivalo na trge,
(3.) višja inflacija zviša tudi strošek zadolževanja, kar je v času rekordno visoke stopnje korporacijskega dolga lahko izjemno nevarno,
(4.) hitrorastoča podjetja, predvsem tista iz tehnološkega sektorja bi bila zaradi krepitve inflacije bolj prizadeta, saj bi rast inflacije močneje zarezala v trenutna pričakovanja prihodnjih prihodkov.
 

Naložbe, ki se navadno odrežejo najbolje v obdobjih višjih stopenj inflacije

 
Navadno se za zaščito proti naraščajoči inflaciji uporabljajo surovine, še posebej zlato. Vendar če pogledamo dogajanje na trgih v zadnjih desetletjih, temu ni tako. Sploh v zadnjih letih so postale surovine, zaradi dostopnosti, špekulativna naložba, nihanje katerih krepko presega nihanje večine delnic, ki jih najdemo na trgu.

Na drugi strani so realne naložbe, kot so nepremičnine, odlična varovalka pred višjo inflacijo. Ne samo zaradi tega ker ohranjajo vrednost, ampak tudi zaradi tega, ker se jih da relativno lahko monetizirati.

Pred višjo inflacijo se lahko zavarujete tudi z izborom delnic podjetij, ki bodo višje cene brez težav prenesle na končne potrošnike. Pri teh govorimo o podjetjih iz farmacevtskega sektorja in tudi podjetjih z esencialnimi izdelki, kot je na primer hrana. Najslabše pa jo v obdobjih višje inflacije odnesejo predvsem delnice hitrorastočih podjetij in tudi tista podjetja, ki izplačujejo visoke dividende.
_________________________
Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov nasvet@vzajemci.com. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.