Visoke cene nakazujejo na redkost blaga
Naraščanju cen rečemo »inflacija«. To je »tista beseda«, o kateri smo na Svetu kapitala med drugim pisali tudi lani aprila, a zanjo evropske vlade niso želele slišati. Zdi pa se, da zven te besede politiko straši tudi danes, čeravno je ta strašna beseda tukaj kot neizpodbitno dejstvo.
Prišel je čas, da odpremo vprašanja glede dolgov, ki so nastali zaradi številnih ukrepov podpore gospodarstva. Na nek način bo moral nekdo plačati 'koronavirusni' račun. Kaj se nam obeta?
Po informacijah Evropskega statističnega urada Eurostat je letna stopnja inflacije v območju z evrom decembra znašala pet odstotkov. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je to največje povišanje cen na letni ravni, odkar so leta 1997 začeli beležiti te podatke. Novembra je bila letna stopnja inflacije 4,9-odstotna.
Zakaj cene rastejo hitreje kot prej?
Inflacija je bila več let zelo nizka, potem pa je avgusta, septembra in oktobra 2021 dosegla najvišjo raven v zadnjih 13 letih. Do tega prihaja iz treh glavnih razlogov: gospodarstvo se hitro ponovno odpira, višje cene energentov potiskajo inflacijo navzgor, prisoten pa je tudi pojav, ki mu statistiki pravijo »bazni učinek«.
Višje cene energentov potiskajo inflacijo navzgor
Nafta, plin in elektrika so se podražili po vsem svetu. Na cene energentov vplivajo številni dejavniki. Zaradi manj vetra v Veliki Britaniji so se vetrne turbine ustavile, suša v Braziliji je privedla do manjše proizvodnje energije v hidroelektrarnah, zaradi lanske mrzle zime pa so se zmanjšale zaloge nafte in plina. To je povzročilo skupaj z vse večjim povpraševanjem hitro rast cen. Ker je velik del stroškov podjetij in posamezniki povezan z energenti, so cene nafte, plina in elektrike zelo pomembne za skupno inflacijo. Polovica nedavnega zvišanja inflacije je bila namreč posledica višjih cen energentov. Ker na cene energentov vpliva toliko dejavnikov, ni nenavadno, da te cene precej rastejo in padajo.
Eurostat beleži, da se je decembra glede na predlanski december energija podražila za 26 odstotkov, po tem ko je znašala novembra letna stopnja rasti cen energije 27,5 odstotka.
Višje cene
Hrana, alkohol in tobak so se decembra na letni ravni podražili za 3,2 odstotka (novembra za 2,2 odstotka), neenergetske industrijske dobrine za 2,9 odstotka (novembra za 2,4 odstotka) in storitve za 2,4 odstotka (novembra 2,7 odstotka).
Tudi višje obrestne mere?
Naloga Evropske centralne banke (ECB) je vzdrževati stabilnost cen. To je največ, kar lahko denarna politika prispeva h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest.
ECB ohranja cene stabilne z zagotavljanjem, da ostaja inflacija – stopnja, po kateri se s časom spreminja splošna raven cen izdelkov in storitev – nizka, stabilna in predvidljiva. Načeloma naj bi bil cilj ECB stopnja inflacije, ki v srednjeročnem obdobju znaša 2 odstotka, pri čemer na prenizko inflacijo ta finančna institucija gleda enako negativno kot na previsoko inflacijo.
Lani, kot je dejala Christine Lagarde, predsednica ECB, ni prišlo do bistvenega dviga obrestnih mer, saj bo ECB sprva postopoma ukinjala svoje spodbujevalne programe odkupa obveznic in se šele nato lotila obrestnih mer. Kdaj bo po vzoru britanske centralne banke in ameriške centralne banke tudi Evropska centralna banka (ECB) zvišala obrestne mere z namenom znižanja rasti cen, še ni znano.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.
