Zlato ali bitcoin, to je zdaj vprašanje

Tekmovanje in sodelovanje sta neizogibna dejavnika, ki krojita naše odnose in vsakdanje življenje, to pa velja tudi, ko gre za izbiro najboljših in najprimernejših naložb.
Fotografija: Zlato ali bitcoin? Morda oboje? FOTO: Jiap / Shutterstock
Odpri galerijo
Zlato ali bitcoin? Morda oboje? FOTO: Jiap / Shutterstock

Vsi poznamo rek »ne nosi vseh jajc v eni košari«, ki nas vedno znova opominja, naj naložbe ustrezno razpršimo glede na svoj odnos do tveganja in svoje finančne cilje. Če spremljate finančne medije in različne finančne strokovnjake, ste verjetno v zadnjem času naleteli na poglobljene diskusije o najboljših naložbah za prihodnost. Posebej veliko trenje nastaja med zagovorniki vlaganja v zlato in glasniki kriptovalute bitcoin, ki ne vidijo potenciala sodelovanja obeh naložb, kar bi krepilo posameznikov portfelj, ampak naložbi obravnavajo kot nasprotnika. Imajo prav?

Najprej moramo razumeti, da sta na nastanek bitcoina pravzaprav vplivala obstoj in vloga zlata, ki predstavlja decentraliziran fizičen denar z omejeno ponudbo ter obenem deluje kot izvrsten hranitelj in izmenjevalec vrednosti že stoletja. Bitcoin želi posnemat zlato, a s pomembno razliko, da je prostor, v katerem deluje, neotipljiv, digitalen, s seboj pa prinaša izvrstne rešitve prenosa premoženja.


Z vstopom naše družbe v digitalni svet je povsem razumljivo, da je oziroma bo bitcoin deležen vse večje pozornosti, a vendar se je treba zavedati, da ne bo zamenjal zlata, prav tako pa zlato ne bo zmanjšalo vloge uporabnosti bitcoina v digitalni sferi. Oba bosta še naprej opravljala tisto vlogo, za katero sta pridobila zaupanje ljudi.
 

Kakšni sta vlogi zlata in bitcoina?


Zanimivo je, da v boju teh dveh supervalut redko kdo pomisli na glavne pasti trenutnega obdobja. Priča smo enormnemu tiskanju papirnatih (fiat) valut, padajočim obrestnim meram denarnih sredstev in obveznic, kar pomeni slab obet za premoženje ljudi v inflacijskih časih.

Vrednost vseh globalnih finančnih naložb je ocenjena na 650 trilijonov ameriških dolarjev, pri tem je glavnina naložb v delnicah, obveznicah in nepremičninah. Tržni kapitalizaciji zlata in bitcoina sta v primerjavi z največjimi naložbenimi razredi še vedno izredno majhni, pozornost, ki ju pridobivata v zadnjem času s strani zasebnih ter institucionalnih investitorjev, pa bo znatno vplivala na njuno vrednost v prihodnje.


Klasična porazdelitev portfeljev, ki so jih sestavljale delnice in obveznice v razmerju 60:40, so preteklost, modernejši portfelji finančnih institucij bodo vsekakor morali vsebovati tako delež zlata kot bitcoinov.

Zgoraj omenjena dejstva vlagateljem in varčevalcem zastavljajo pomembna vprašanja o tem, kako naj je videti njihov naložbeni portfelj. Pomembno se mi zdi izpostaviti, da nam mediji in t. i. medijski vplivneži ne bodo podali dobrih odgovorov, saj ne upoštevajo položaja, v katerem smo, naše nagnjenosti k tveganju, časovnega horizonta naložb in drugih dejavnikov.

Pri primerjavi zlata in bitcoina moramo vedeti, da kljub njuni podobnosti zlato predstavlja eno najbolj varnih in tradicionalnih naložb, bitcoin pa eno najbolj volatilnih, a tudi donosnejših naložb v tem trenutku. Pri naših finančnih odločitvah se je treba zavedati prednosti in slabosti obeh.
 

Zlato, kot naložba


Zlato. FOTO: REUTERS
Zlato. FOTO: REUTERS
Pri naložbah v zlato stavimo na štiri tisočletja uveljavljeno žlahtno kovino, ki je že v preteklosti dokazala izjemno vlogo ohranjevalca vrednosti. Zlato kot naložba predstavlja tradicijo, zaupanje, vrednote, z njim pa svoje premoženje ščitimo pred upadom kupne moči denarja. Vlagateljev v tovrstne naložbe ne sili pohlep, ampak ohranjanje premoženja.

Zlato se v tem trenutku bori na dveh področjih. Njegovo izjemno vlogo želijo zmanjšati tako privrženci kripto kot tudi delniškega področja. Prvi uporabljajo argument donosnosti, drugi pa zlato že leta označujejo kot mrtev kapital, ki ne prinaša obresti. A zgodovina kaže, da zlata nikoli ne smemo podcenjevati, saj vedno znova pokaže nasprotnikom svojo izjemno vrednost in vlogo.

Kot primer navajam članek časopisne hiše The New York Times iz leta 1999, kjer so zanikali vlogo zlata v posameznikovem portfelju in v ospredje postavljali rastoče cene delnic in pripadajoče dividende. V obdobju, ki je sledilo, je prišlo do poka balona tehnoloških delnic, ki je bil viden v več kot 50-odstotnem padcu delniških indeksov. Zlato je na drugi strani z letom 2000 prešlo v naraščajoči trend, ki se je končal šele po dvanajstih letih z več kot 500-odstotno rastjo v ceni.

Članek revije The New York Times (1999): Kdo potrebuje zlato, če imamo Greenspana. FOTO: Posnetek zaslona
Članek revije The New York Times (1999): Kdo potrebuje zlato, če imamo Greenspana. FOTO: Posnetek zaslona

 

Bitcoin, kot naložba


Pri naložbah v bitcoin vlagatelji stavijo na napredno tehnologijo prenosa premoženja (prek tehnologije veriženja podatkovnih blokov) ter njegovo uporabo in hrambo v digitalni sferi. Zaupanje vanj naglo narašča, prav tako pa obseg kapitala, ki ga privablja, kar se odraža v nadpovprečni volatilnosti gibanja njegove cene.

Vendar pozor. Izjemna volatilnost prinaša tako možnost nadpovprečnih zaslužkov kot tudi možnost velikih izgub, vse do takrat, ko se bo cena bitcoina dovolj približala svoji realni vrednosti, ki jo bo določil trg, kar pa je v tem trenutku še popolna neznanka.

Bitcoin. FOTO: Shutterstock
Bitcoin. FOTO: Shutterstock
S tega vidika lahko v prihodnosti pričakujemo, da argument donosnosti bitcoina v primerjavi z zlatom ne bo več večen in da si bosta tudi v tem pogledu vse bolj podobna, z eno ključno razliko: fizično/otipljivo proti digitalnem/neotipljivem.
 

Varnost je na dolgi rok pomembnejša od donosnosti


Negotovost trenutnega položaja v svetu od nas zahteva, da posebej veliko pozornost namenjamo varnosti in ohranjanju svojega premoženja. Vlogo varnega pristana premoženja zlato zagotavlja že tisočletja in tako bo tudi v prihodnje.

Pojav sodobnejših oblik naložb, kot je bitcoin, ob večji pričakovani donosnosti prinaša tudi večja tveganja za vse tiste, ki želijo tvegati in se tega dobro zavedajo. Zlato tovrstnih volatilnosti ne prinaša, zato mu bitcoin tudi zaradi tega ne predstavlja primerljive konkurence.

»Trden denar« (Ang. »Sound Money«) razumemo kot denar, ki ni nagnjen k nenadnim povečanjem ali zmanjšanjem kupne moči na dolgi rok. Stabilen denar na koncu vedno zmaga. Čas to vedno znova pokaže.
 

Več iz rubrike

Komentarji: