Zeleni litij je postal novo zlato

Vroč vrelec, ki je bil v Angliji odkrit leta 1864, bi lahko zagotovil dodatne zaloge litija, ki so potrebne za prehod na obnovljive vire energije.
Fotografija: Bloki soli na slanem jezeru Uyuni, ki ima največjo zalogo litija na svetu, približno 500 km, južno od La Paza. FOTO: REUTERS / Gaston Brito 
Odpri galerijo
Bloki soli na slanem jezeru Uyuni, ki ima največjo zalogo litija na svetu, približno 500 km, južno od La Paza. FOTO: REUTERS / Gaston Brito 

Zavedanje pomena prehoda na obnovljive vire energije po svetu vse bolj narašča, saj to predstavlja številne prednosti za okolje. Na področju transporta se tako v čedalje večji meri uveljavlja uporaba električnih vozil, ki nadomeščajo vozila, ki jih poganja motor z notranjim izgorevanjem. Pomemben gradnik baterij, ki zagotavljajo delovanje električnih vozil, je tudi litij.

Delovni kamp sredi železniške doline Salar, kjer 3PL, kanadsko podjetje za rudarstvo litija, vrta novo luknjo in poskuša najti nahajališča litija. FOTO: Reuters
Delovni kamp sredi železniške doline Salar, kjer 3PL, kanadsko podjetje za rudarstvo litija, vrta novo luknjo in poskuša najti nahajališča litija. FOTO: Reuters
Po poročanju BBC je bil leta 1864 v rudniku bakra Wheal Clifford blizu mesta Redruth v Angliji odkrit izvir litija. Ta se nahaja 450 metrov pod zemljo. Na tem območju se nahaja vrelec, katerega temperatura znaša 122 stopinj Celzija. Glede na opravljene analize se v njem nahajajo precej večje koncentracije litija kot v kateremkoli analiziranem vročem vrelcu do sedaj. V časih, ko so zaradi postopnega prehoda na obnovljive vire energije potrebe po litiju še toliko večje, bi se lahko najdba iz preteklosti izkazala kot dobra rešitev.
 

Vsestranska uporaba


Litij sicer najdemo v številnih tehnoloških napravah, kot so pametni telefoni in prenosni računalniki. Hkrati je tudi pomembna sestavina baterij, ki poganjajo električna vozila in so namenjene shranjevanju energije. Zaradi vsestranske uporabe je ključnega pomena zagotoviti zadostne količine le-tega ob hkratnem prizadevanju za čim manjše vplive na okolje.


Številne države že načrtujejo postopno opuščanje avtomobilov z notranjim izgorevanjem. Te naj bi nato nadomestili z električnimi vozili, ki so bolj prijazna do okolja. Problem pa se pojavi v dostopnosti litija. Po podatkih Svetovne banke naj bi bilo do leta 2050 za izpolnitev tovrstnih ciljev potrebnega petkrat več litija, kot ga je trenutno izkopanega.
 

Vplivi na okolje


Litij se pridobiva predvsem iz rudnikov trde kamnine, ki se med drugim nahajajo v Avstraliji. Možno ga je pridobiti tudi iz podzemnih zbiralnikov slane vode, ki se nahajajo pod površjem izsušenih jezerskih korit na območju Čila in Argentine. Postopek pridobivanja litija s sabo prinaša tudi nekatere vplive na okolje, kot so denimo emisije ogljika.

3PL jpričakuje da bo našlo velika nahajališča litija. FOTO: Reuters
3PL jpričakuje da bo našlo velika nahajališča litija. FOTO: Reuters
Pri pridobivanju litija iz površinskih kopov se posledice odražajo v izgledu pokrajine, porabljajo se večje količine vode, hkrati pa se za pridobitev ene tone litija v okolje sprosti več ton ogljikovega dioksida. Pri pridobivanju litija iz podzemnih rezervoarjev se porabljajo še večje količine vode.

Najmanjši vplivi na okolje se pojavljajo pri pridobivanju litija iz geotermalnih vod. Pri tem se sproščajo majhne količine ogljika, porabi se manjša količina vode in uniči manj zemlje. Tako se lahko najdba iz leta 1864 izkaže kot odličen vir litija. Podjetje Cornish Lithium, ki se ukvarja z raziskovanjem virov litija, že pripravlja načrte za pridobivanje.

Več iz rubrike

Komentarji: