Večja finančna pismenost neposredno vpliva na kakovost življenja ljudi. Še več – večja finančna pismenost pripomore k njihovi iznajdljivosti, njihove možnosti za kopičenje materialnih sredstev pa so neprimerno večje. Finančno so bolje situirani in se ne ukvarjajo z eksistenčnimi problemi.

Večja finančna pismenost torej neposredno bogati celotno družbo, zato je pomembno, da se s finančnim svetom spoznamo že zgodaj. Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana je v soorganizaciji z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in v sodelovanju z deležniki pripravila izobraževalni dogodek »Vrata v finančni svet«, s katerim izpostavljajo pomen finančnega izobraževanja in pismenosti.

Kot pravi pregovor, je denar sveta vladar, zato je pomembno, da se ravnanja in upravljanja z njim naučimo že zelo zgodaj. Ljubljanska borza že vrsto let izvaja srečanja, obiskuje šole, predstavlja finančni svet in odgovarja na vprašanja, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. Tokrat so pripravili spletni izobraževalni dogodek »Vrata v finančni svet«.
 

Finančno izobraževanje je vseživljenjska izkušnja 

Irena Simčič z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo poudarja pomen pismenosti na vseh področjih. Človek bo težko razvil finančno pismenost, če je njegova pismenost na drugih področjih slabo razvita. To je še posebej pomembno v današnjem času, ko se pojavlja vedno večja potreba po izobraženosti potrošnikov.

Simčičeva poudarja, da bo postalo finančno izobraževanje za današnjega potrošnika vseživljenjska izkušnja, poleg tega pa je pomembno, da se zavedamo, da je finančno znanje brez pomena, če ga ne znamo uporabiti v praksi. Pomembnost finančnega izobraževanja naslavljajo različni projekti, obeležujemo pa tudi Svetovni teden izobraževanja o financah, ki ga podpira OECD, kot partner pa sodeluje tudi Zavod RS za šolstvo.
 

Na borzi je možno tudi varčevati

Borza je mesto, kjer lahko z delnicami trguje ogromno število ljudi. Andraž Aš z Ljubljanske borze navaja, da gre za razmeroma star fenomen. Naša borza se je začela ob osamosvojitvi, najstarejše svetovne borze pa so stare več sto let. Čeprav je na kratek rok težko napovedati, kaj se bo dogajalo z borznimi indeksi. Aš poudarja, da je na dolgi rok na borzi možno varčevati. Pomembno je, da smo pri trgovanju pozorni in da ga temeljito preučimo. Če nimamo znanja ali izkušenj, poiščimo nekoga, ki nam lahko svetuje.


V svet borznega trgovanja na zabaven in hkrati poučen način lahko vstopimo z igro BORZA SLOVENIJA. Igra je zasnovana tako, da zelo dobro posnema realni svet borznega trgovanja. Namenjena je vsem, ki želijo spoznati načine, kako oplemeniti svoje premoženje in postati suvereni pri upravljanju s prihodnostjo.
 

Brez varčevanja naj ne bo zadolževanja

Pomembno je, da razmislimo, kaj nam denar sploh pomeni. Prvi zgled ravnanja in odnosa do denarja je naša družina. Vsak izmed nas denar namreč dojema drugače - nekateri ga dojemajo kot nekaj, kar prinaša spoštovanje, svobodo in pomeni uspeh, drugi ga dojemajo kot vir zla. 

Alina Meško z Zveze potrošnikov Slovenije poudarja, da nobeno mnenje ni napačno oziroma pravilno. Prav je, da do denarja razvijemo odnos in da poiščemo ravnovesje - ne bodimo ne pohlepni ne brezbrižni do denarja. S pregledom prihodkov in stroškov bomo imeli boljši nadzor, Alina Meško pa svetuje tudi, da denar razporedimo v kategorije za porabo in vsaj 10 odstotkov namenimo varčevanju. 

Varčevanje in zadolževanje sta del življenja, zato moramo razmisliti o tem, kako ju bomo uporabili. Zadolževanje je lahko tudi dobro, saj lahko prinaša prihodke v prihodnosti in izboljša naše življenje. Zadolževanju za nepotrebne nakupe, izposojanju denarja za počitnice in podobnemu se je najbolje izogniti. Brez varčevanja naj ne bo zadolževanja, poudarja Meškova.
 

Z varčevanjem na banki izgubljamo vrednost sredstev

Varčevati želimo tako, da podvojimo naša sredstva. Miha Čeh iz Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov navaja, da bomo za podvojitev obstoječih varčevalnih sredstev na banki porabili kar 144 let, s produktnim varčevanjem pa bomo to dosegli mnogo prej.

Zanimivo je, da sta dve tretjini sredstev Slovencev kljub nizki obrestni meri naloženi v bankah. Čeh meni, da je zelo pomembno, da pri varčevanju upoštevamo tudi vpliv inflacije. Poudarja, da z varčevanjem na banki dejansko izgubljamo vrednost naših sredstev. Svetuje, da varujemo prihranke pred inflacijo in nizkimi obrestnimi merami. Pomembno je, da razmišljamo široko in preučimo različne možnosti varčevanja, še dodaja Čeh.
 

V današnjem času smo priča migraciji od gotovine na splet 

Ob 200. obletnici bančništva na Slovenskem je Stanislava Zadravec Caprirolo iz Združenja bank Slovenije predstavila zgodovino in razvoj bančništva na naših tleh. Ko ravnamo z denarjem, se držimo zlatih pravil. Ko začnemo z bančnim poslovanjem, razmislimo, kaj nam bo poslovanje olajšalo in izberimo pravo kartico.

V današnjem času, ko smo priča migraciji od gotovine ne splet, je še posebej pomembno, da se zavedamo pomena varnosti pri poslovanju, saj današnji trendi kažejo naraščajoče kibernetično tveganje. Hiter razvoj tehnologije in poti za kibernetične napade postaja izrazito kompleksen, stopnja digitalnih veščin oziroma kompetenc državljanov EU pa je relativno nizka. Kar 95 odstotkov vseh kibernetskih incidentov je na tak ali drugačen način povezanih s človeško napako.

Večje zavarovalnice si lahko privoščijo ponujanje nižjih premij 

Zakaj in kako deluje zavarovanje, je predstavila Urška Drenovec iz Slovenskega zavarovalnega združenja. Zavarovanje deluje takrat, ko obstaja večji obseg ljudi, ki v zavarovanje vplačujejo. V katero zavarovanje bomo vplačevali, je odvisno od nas samih, od našega življenja, hobijev, interesov. Likvidnost zavarovalnic je povezana s številom ljudi, ki vplačujejo zavarovanje - večje kot je število ljudi, večja je likvidnost zavarovalnice.

Večje zavarovalnice si lahko posledično privoščijo tudi ponujanje nižjih premij. Čeprav zveni preprosto, delovanje zavarovalnice ni enostavno, saj ta potrebuje veliko oddelkov, da lahko sploh deluje. V današnjem času lahko zavarujemo karkoli, zavarovalniški svet pa se pogosto srečuje tudi z raznoraznimi poskusi goljufij.

Žepnina ni nagrada 

Prvi korak v svet financ je redna žepnina. Sabina Pucelj iz Nove Ljubljanske banke poudarja, da je pomembno, da otroci prejemajo žepnino enkrat na mesec in na isti dogovorjeni dan. Tako jih naučimo ravnanja z omejenim zneskom denarja. Žepnina je namenjena učenju, zato jim dovolimo, da jo porabijo, kot sami želijo.

Sabina Pucelj izpostavlja, da žepnine ne smemo dojemati kot nagrado, saj želimo otroka naučiti odgovornega ravnanja z denarjem. Starši in otroci naj se dogovorijo o tem, katere stroške bo otrok plačeval s svojo žepnino, del zneska pa naj nameni dolgoročnemu varčevanju. 

Raziskave OECD kažejo, da finančna pismenost predstavlja velik izziv za sodobni svet, v katerega radi uvrščamo tudi Slovenijo, ki pa na lestvici finančne pismenosti zaostaja za povprečjem. Zelo pomembno je, da se zavedamo pomena izobraževanja o financah in pravočasnega razvijanja finančne pismenosti.