Banke štejejo dobičke, bankirji si višajo bonuse

Federal Reserve je lani v primerjavi z letom 2019 zaslužil 33,1 milijarde dolarjev več, kar je posledica nizkih obrestnih mer, izhaja iz v ponedeljek objavljenega poročila. Centralna banka je komercialnim bankam plačala manj obresti za rezerve, ki jih morajo imeti po nalogu Federal Reserve.

Zvezni vladi je banka plačala 86,9 milijarde dolarjev, kar je 58,3 odstotka več kot leta 2019 in največ od leta 2016, ko je plačala 91,5 milijarde dolarjev.

Federal Reserve od lanske pomladi kupuje obveznice finančnega ministrstva in vrednostne papirje na podlagi hipotek v znesku 120 milijard dolarjev mesečno, s čimer banka pomaga gospodarstvu. Ker so obresti nizke, Federal Reserve ne dobiva toliko denarja, kot ga je po zadnji veliki finančni krizi leta 2008 in 2009.

Federal Reserve je od obresti na vrednostne papirje, ki jih odkupuje, lani zaslužil 101,2 milijarde dolarjev, kar je 1,6 milijarde dolarjev manj kot leta 2019. So pa plačila obresti komercialnim bankam za rezerve pri Federal Reserve padla s 27,1 na 7,9 milijarde dolarjev.
 

Deutsche Bank zvišala izplačilo bonusov

Največja nemška banka Deutsche Bank se je po tistem, ko je lani ustvarila prvi čisti dobiček po letu 2014, odločila za višja izplačila bonusov vodilnim in zaposlenim. Izplačila variabilnega dela dohodka so se zvišala za 29 odstotkov na 1,9 milijarde evrov. ECB je banko po poročanju medijev sicer pozvala k nižjim izplačilom.


Banka, ki je lani ustvarila 113 milijonov evrov čistega dobička, bo upravi in številčnim drugim vodstvenim delavcem na najvišjih položajih izplačala bonus v višini njihovega enomesečnega dohodka, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Plačila upravi, ki se je povečala z osmih na deset članov, se bodo s 36 milijonov evrov za leto 2019 povečala na 50 milijonov evrov.

Deutsche Bank je v letnem finančnem poročilu navedla, da je višja izplačila omogočilo »znatno izboljšano finančno poslovanje«, potrebna pa so, da bo banka lahko obdržala »največje talente«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški poslovni medij Bloomberg News in nemški časnik Handelsblatt sta pred objavo banke poročala, da je Evropska centralna banka (ECB) Deutsche Bank pozvala, naj zniža načrtovana izplačila. Deutsche Bank je po navedbah teh dveh medijev sprva načrtovala izplačila zaposlenim v višini okoli dve milijardi evrov. v letu 2019 so ti bonusi znašali 1,4 milijarde evrov, navaja STA.

ECB, ki je zagnala obsežen stimulativni program za pomoč bankam in širšemu gospodarstvu območja z evrom v času krize s koronavirusom, je banke pozvala k »skrajni zmernosti« pri določanju variabilnega dela dohodka bankirjem. »V času globalne krize ne gre podcenjevati učinka variabilnega nagrajevanja na ugled,« je po navedbah AFP lani dejal vodja skupnega evropskega nadzora bank pri ECB Andrea Enria. ECB je banke tudi pozvala k okrepitvi kapitalske moči, da bi lahko prestale morebiten gospodarski pretres.

Deutsche Banke je lani ukinila skoraj 3000 delovnih mest s polnim delovnim časom in skupno zaposluje okoli 85.000 ljudi.

Tudi banke v Sloveniji z višjim dobičkom

Banke v Sloveniji so januarja ustvarile 21,6 milijona evrov dobička pred davki, kar je 40 odstotkov več kot januarja lani. Ob negativni rasti neto dohodka je k temu prispevalo predvsem sproščanje oslabitev in rezervacij. Banke so jih januarja sprostile prvič po februarju 2020, in sicer v višini pet milijonov evrov.

Januarja se je ob nižji donosnosti aktive in upadanju kreditne aktivnosti nadaljevalo zmanjševanje neto obrestnih prihodkov, ki so za lanskimi zaostajali za 7,8 odstotka. Neto obrestna marža se je še naprej zniževala. Januarja je za zadnje enoletno obdobje znašala le še 1,55 odstotka, so v mesečni publikaciji o poslovanju bank zapisali v Banki Slovenije.

Neto dohodek bank je januarja za lanskim zaostajal za 13,2 odstotka. Neto opravnine, glavni del neobrestnih prihodkov, so se januarja medletno zvišale za 2,3 odstotka. Visoka januarska rast neobrestnih prihodkov in operativnih stroškov je bila predvsem posledica metodološke prerazvrstitve, saj se lani do junija stroški vplačil bank v Sklad za jamstvo vlog in v Sklad za reševanje bank še niso šteli med operativne stroške in so zmanjševali neobrestne prihodke.

Kljub januarskemu mesečnemu povečanju so posojila nebančnemu sektorju v letni primerjavi prvič po novembru 2016 beležila upad, in sicer za 0,6 odstotka. Pozitivna rast se je ohranila le pri stanovanjskih posojilih in posojilih tujcem. Tako kratkoročna kot dolgoročna posojila podjetjem so se januarja v primerjavi z decembrom povečala, skupno za 154 milijonov evrov. Kljub temu je so se posojila podjetjem na letni ravni znižala, in sicer za 1,9 odstotka.

Bilančna vsota se je januarja povečala za 448 milijonov evrov na 45 milijard evrov in je bila medletno višja za 8,1 odstotka. »Izrazito povečevanje vlog nebančnega sektorja se je nadaljevalo tudi na začetku leta 2021 in se tako kot v preteklih mesecih odrazilo v povečanju sredstev bank na računih pri centralni banki,« so navedli. Med naložbami se je januarja v primerjavi z lanskim decembrom povečal obseg posojil nebančnemu sektorju, medtem ko se je obseg vrednostnih papirjev zmanjšal zaradi dospelosti državne obveznice RS69.


Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani osnovi se je v zadnjem četrtletju 2020 na ravni bančnega sistema znižal za 1,7 odstotne točke na 18,3 odstotka, količnik CET 1 pa za 1,5 odstotne točke na 16,7 odstotka. To se je zgodilo predvsem zaradi izrazitejšega povečanja tveganju prilagojene aktive pri eni od bank, so navedli. Delež najbolj likvidnih oblik naložb se je zaradi izrazite rasti vlog nebančnega sektorja nadalje krepil, januarja je bil zgodovinsko visok pri 19,8 odstotka bilančne vsote, so še zapisali v centralni banki Slovenije.