Avstrija: razprodaja znanih zimovališč bogatim vlagateljem

Na dunajskem Ringu, enem najbolj znanih evropskih bulvarjev, so pred enim desetletjem impozantno, neorenesančno palačo Hansen, zgrajeno pred 150 leti, preoblikovali v luksuzni hotel, po projektu Borisa Podrecce, avstrijskega arhitekta slovenskega rodu. Vlagatelji so palačo kupili od mesta Dunaj, zgradili v njej hotel s 152 sobami in apartmaji, ki so jih dali v najem znameniti hotelski verigi Kempinski - in povrh tega še 17 apartmajev, velikih 130-340 m², na vrhu hotela. Slednje so prodali bogatašem, ki želijo imeti 'rezidencijalni penthouse' v zgodovinskem središču Dunaja. Najdražje stanovanje v Hansenu je v tistem času, na začetku prejšnjega desetletja, stalo okoli 6,8 milijona evrov, torej 20.000 evrov/m².
 
Takšna strategija, kombinacija hotela in apartmajev za prodajo, je z vidika vlagatelja zelo smiselna: hotel lastniku dolgoročno, ampak postopoma prinaša denar, ne glede na to, ali investitor upravlja hotel ali ga oddaja, kot je to v Palais Hansen Kempinski Vienna. Stanovanja za prodajo v hotelski stavbi takoj prinesejo denar, vlagatelju takoj vrnejo naložbena sredstva.
 
Vendar je tovrstna poslovna strategija pridobila preveč zagona v nekaterih manjših krajih,  ki so znana zimska središča, kot je Lech na Arlbergu, na zahodu Avstrije. Lech je verjetno najbolj prestižno zimsko letovišče v Avstriji, celo pred Kitzbühelom, ki privablja tudi številne bogataše. Nizozemska kraljeva hiša že desetletja hodi na zimske počitnice v Lech, tudi drugi vladarji in znane osebnosti prihajajo tja smučat.
 
V čem je problem? V deželi Vorarlberg, kjer leži Lech, se je pred nekaj leti deželni parlament odločil, da ne bo več dovolil gradnje »drugega bivališča«, če tam investitor nima stalnega prebivališča. Po tej odločitvi so mnogi v deželi našli priložnost zaobiti predpis. Razcveteli so se tako imenovani »investitorski modeli« - tipičen primer je, ko domači hotelir, dogradi svoj hotel, v katerem so (i) stanovanja za oddajo ali prodajo. Če ne gre za hotelske sobe ali apartmaje, ampak za stanovanja, slednja treba po zakonu oddati v najem najemnikom, vendar tega ni enostavno nadzorovati.
 
Splošna posledica takšnega vlagateljskega modela je, da je veliko stanovanj/apartmajev zdaj praznih. Stefan Jochum, župan Lecha, je za ORF povedal, da je v zadnjih letih vse bolj jasno, da kupci stanovanj v novih hišah ali delih hotelov v Lech sploh ne prihajajo. Tja so vložili svoj denar, ker jim je všeč ideja o nepremičnini na lepem, dragem, mondenem mestu, v varni državi - in so seveda prepričani, da je to zanje finančno donosna naložba.
 
Po drugi strani, prebivalstvo in župani nočejo prazna, mrtva 'mesta duhov'. Zato se je občina Lech na začetku julija odločila za uvedbo dvoletnega moratorija na investitorske modele. Potem so se, 28. julija, v Lechu srečali župani več znanih vorarlberških turističnih krajev. Že leta se borijo proti 'prodaji domovine' in želijo odvrniti nepremičninske vlagatelje, ki v stanovanjih/apartmajih ne nameravajo živeti ali jih oddajati v najem.
 
Nekateri župani, na primer Stefan Strolz iz Wartha, pravijo, da so imeli do zdaj s tovrstnimi naložbenimi modeli razmeroma dobre izkušnje, vendar sta v Worthu le dva takšna. Za zdaj. Odkar se je začela pandemija covida-19, je tudi Worth preplavljen z zahtevami po podobnih naložbah.
 
Stefan Jochum pravi, da si ljudje v vseh teh krajih želijo turizma, ampak tudi, da njihove vasi ostanejo vasi. Prepričan je, da se morajo na vse načine boriti proti trendu gradnje  avtarkičnih celot s 15-20 novimi hišami ali velikanskih stavb z 200-300 posteljami. Pri tem je seveda županom jasno, da razvoj njihovih mest ne more temeljiti le na lokalpatriotizmu. Živimo v kapitalistični družbi, v kateri brez finančno močnih vlagateljev ni mogoče storiti veliko - in razvoj je v veliki meri odvisen od volje investitorjev.
 
To potrjuje tudi prvi človek mesta Brand, Klaus Bitschi. Slednji priznava, da je težko doseči želeni razvoj in rast turističnih zmogljivosti brez znatnega priliva naložbenega denarja od zunaj: »Praktično nemogoče je povečati kapacitete za 300-500 postelj samo z denarjem domačinov«, je izjavil za ORF.
 
Župani so se v Lechu strinjali, da je treba 'investitorski model' popolnoma črtati iz zakona o prostorskem načrtovanju, o tem pa se že pogovarjajo z deželno vlado. Stefan Bishof, župan alpske vasi Damüls, priznava, da je uveljavljanje in nadzor predpisov o prostorskem načrtovanju prezahtevno delo za majhne občine, kot je njegova.
 
Vas Damüls, s skupno  330 stalnimi prebivalci v razpršenih hišah, se nahaja na več kot 1420 metrih nadmorske višine. Pred desetletjem in pol je bila razglašena za »s snegom najbogatejšo vas na svetu«. Kmalu zatem je bilo v občini zgrajeno veliko število stanovanj za vlagatelje, zdaj pa prihaja še en večji val, predvidenih je namreč dodatnih 160 stanovanj. Zaradi takšnega razvoja je občina Damüls, ki je razvila odlično ponudbo za goste tako v zimskih kot v poletnih mesecih, prišla na prvo mesto v regiji Bregenzerwald po številu turističnih prenočitev (več kot 280.000 v letu 2019, pred pandemijo) - in tudi številne nove, infrastrukturne, sociološke in druge težave.