Avstrija: Dohodek enakomerno porazdeljen, premoženje pa ne

Podatki o skupni vrednosti zasebne lastnine in njeni porazdelitvi v Avstriji obstajajo šele v zadnjem desetletju. Pionirsko delo je leta 2010, nato pa še leta 2014 opravila Avstrijska narodna banka. Pri tem je izračunala skupno vrednost neto premoženja prebivalstva države. Zadnji podatki kažejo, da je skupna vrednost premoženja v Avstriji skoraj 1,250 milijarde evrov (natančnejše: 1.249.737.000.000 evrov).

Že več kot sto let obstaja tako imenovani Ginijev koeficient. Gre za merilo neenakomerne porazdelitve dohodka v določeni državi. Lahko zavzema vrednosti med 0 in 1. Višji ko je ta koeficient v določeni državi, kar pomeni bližje številki 1, bolj neenakomerna je porazdelitev dohodka v njej. Če bi imel teoretično Ginijev koeficient v določeni državi vrednost 1, bi to pomenilo, da postane ves ustvarjeni dohodek lastnina ene osebe oziroma enega gospodinjstva. Nasprotno; če bi bila njegova vrednost 0, bi to pomenilo, da imajo vsi prebivalci identični dohodek.

Avstrija: Višina izdatkov, ki jih gospodinjstva porabijo za otroke

V sodobnem svetu velja, da ima država relativno uravnoteženo porazdelitev dohodka, če je njen Ginijev koeficient med 0,20 in 0,35. Po podatkih za leto 2020 so v tem okvirju skoraj vse države EU, razen Bolgarije, kjer je Ginijev koeficient 0,400, in Litve, kjer ta znaša 0,351. Na Hrvaškem znaša vrednost 0,292.

Slovenija je skoraj na dnu te lestvice z Ginijevim koeficientom porazdelitve dohodka 0,235. Nižje od nje je v EU le Slovaška (0,209), nekoliko višje pa Češka (0,242). V skandinavskih državah članicah EU znaša ta koeficient med 0,26 in 0,28. Povprečje vseh 27 sedanjih članic EU je okoli 0,3. Skratka, porazdelitev dohodka v Sloveniji je precej bolj enakomerna kot znaša povprečje za EU. Avstrija (0,270) ima sedmi najnižji Ginijev koeficient porazdelitve dohodka v EU, kar je podobno kot v primeru skandinavskih držav EU.

Če pogledamo Ginijev koeficient porazdelitve premoženja v Evropi in svetu, je slika drugačna. Skoraj povsod je ogromno bogastvo skoncentrirano na vrhu družbene piramide. Skupni svetovni Ginijev koeficient za leto 2019 je znašal okoli 0,885. Edina država na svetu, v kateri je bil nižji od 0,5, je Slovaška (0,498). Sledi Mjanmar (0,597), vse ostale države na svetu pa so imele višjega od 0,6.

Dunaj, Avstrija. Foto: Shutterstock

Porazdelitev premoženja v Sloveniji bolj enakomerno kot v večini držav po svetu

Slovenija (0,662) je tudi pri porazdelitvi premoženja - tako kot pri porazdelitvi dohodka - bolj enakomerna kot velika večina držav na svetu. V Avstriji (0,739) je Ginijev koeficient porazdelitve premoženja eden najvišjih v EU. Obstajajo članice EU z veliko bolj neenakomerno porazdelitvijo premoženja, kot so Nizozemska, Švedska, Danska, Nemčija in Ciper, kjer je ta višji od 0,8.

Premoženjska neenakost v Evropi narašča od 80. let 20. stoletja dalje. Analitiki avstrijske delovne zbornice poudarjajo, da ima najbogatejši odstotek avstrijskega prebivalstva v lasti 40 odstotkov neto premoženja v državi. Neto premoženje pomeni saldo med skupno vrednostjo realne lastnine (nepremičnine, vozila, lastniški deleži v podjetjih, nakit, umetnine in druge dragocenosti) in finančnih sredstev (denar na računih in prihranki, delnice in drugi vrednostni papirji, police življenjskega zavarovanja) na eni strani ter dolgov na drugi strani. Če znaša skupna vrednost realne lastnine gospodinjstva na primer 250.000 evrov in gospodinjstvo hkrati začenja z odplačilom hipotekarnega posojila v višini 180.000 evrov, znaša njegovo aktualno neto premoženje 70.000 evrov.

ZDA: Število odpuščenih delavcev na izjemno nizki ravni

Za razliko od razporeditve dohodka, pri čemer obstaja v Avstriji še vedno razmeroma velik delež srednjega sloja prebivalstva, je večje neto premoženje značilnost relativno majhne skupine bogatašev. Če pogledamo srednjo vrednost (mediano) neto premoženja tistega gospodinjstva, ki je točno na sredini lestvice vseh avstrijskih gospodinjstev, vidimo, da to znaša 86.012 evrov.

Toda celotna spodnja polovica te tabele, 50 odstotkov vseh avstrijskih gospodinjstva z manjšim neto premoženjem od omenjenega na sredini lestvice, skupno poseduje le 3,1 odstotka celotne zasebne lastnine v državi. Drugače povedano; bogatejša polovica prebivalstva ima v lasti 96,9 odstotka celotnega premoženja.

Najdražje restavracije z Michelinovimi zvezdicami

Tisti, ki imajo v lasti več kot 200.000 evrov neto premoženja, so med tretjino najbogatejših v Avstriji, gospodinjstva z več kot pol milijona evrov pa med 10 odstotkov najbogatejših. Da bi se gospodinjstvo uvrščalo med dva odstotka najbogatejših v državi, mora imeti najmanj 1,8 milijona evrov neto. Za uvrstitev med odstotek najbogatejših v Avstriji je potrebno veliko več; dobrih 12,5 milijona evrov.

Strokovnjaki avstrijske delovne zbornice so v tem kontekstu analizirali tudi trend rasti prihodkov iz dela najbolje plačanih direktorjev v državi. Finančni prihodki članov uprav večjih avstrijskih podjetij, tistih, ki sestavljajo dunajski borzni indeks ATX, so se v obdobju 2003-2018 v povprečju zvišali za 268 odstotkov, na 2,04 milijona evrov. Hkrati se je mediana vseh plač v Avstriji povečala za 34 odstotkov. Leta 2003 je imel član upravnega odbora ATX podjetja v povprečju 24-krat višjo plačo od mediane vseh plač v Avstriji. Leta 2018 je bila direktorska plača že 84-krat višja.