Kako so ameriške volitve obarvale azijske trge

Vlagatelji na azijskih trgih budno spremljajo dogajanje v ZDA, trgovanje pa je prineslo spremembo ključnih borznih indeksov. Če se je sprva pričakovalo gladko zmago demokratskega kandidata Joe Bidna, so se razmere na delniških trgih že v prvih urah po zaprtju volišč spremenile.
 

Biden zagnal azijski finančni stroj

Azijski finančni trgi so v začetku dneva kazali večjo naklonjenost zmagi Bidna, predvsem zaradi predvidevanja, da bo slednji največjemu svetovnemu gospodarstvu hitreje namenil državni paket pomoči za okrevanje po koronakrizi, piše francoska tiskovna agencija Afp. Upanje na azijskih trgih so že v predvolilnem času krepile tudi javnomnenjske raziskave, ki so govorile v prid demokratu.



Zaradi dobrih obetov Bidna je tokijski indeks Nikkei 225 že zjutraj pridobil 1,72 odstotka, zdaj pa se giblje malo pod 23.700 točkami. 0,60-odstotno rast beleži tudi Kospi v Seulu in pa tajvanski FTSE TWSE, ki je zrasel za 1,04 odstotke.

Zmeren trend rasti nakazuje še hongkonški Hang Seng, medtem ko nekoliko bolj rasteta tudi singapurski STI in SSE Composite iz Šangahaja.
 

Trump poganja nafto

Kljub pričakovanjem, da bo Joe Biden brez pretiranih težav osvojil ameriške volivce, pa se je jeziček na tehtnici, hitro po zaprtju volišč skorajda prevesil na stran republikanskega kandidata Donalda Trumpa. To je vplivalo na ceno nafte, ki v zadnjih dveh tednih zaradi novega vala okužb in ponovnih ukrepov, predvsem v Evropi, vztrajno pada.

Zmago trenutnega predsednika ZDA podpirajo zlasti aktualni lastniki naftnih pogodb, saj bi njegova ponovna izvolitev zmanjšala možnost, da se na svetovni trg surove nafte vrne Iran, izpostavlja STA, medtem ko se zanaša na tuje analitične vire. Takšne navedbe potrjuje tudi cena različne nafte, ki se je očitno povečala, po prvih objavah rezultatov in boljših volilnih obetih Trumpa.


 

Naftni trgi še vedno v krizi

Cena zahodnoteksaške nafte si je nekoliko opomogla od padca v prejšnjem tednu, ko je cena padla celo pod 36 dolarjev za sod. Cena za sodček nafte še vedno ne presega 40 dolarjev, kjer se je gibala oktobra, vendar kaže znake rasti. Spomnimo, da je cena nafte letos že strmoglavila, zaradi česar je prišlo do zloma trga, medtem ko je v začetku leta cena znašala tudi več kot 60 dolarjev na sod. Podobno gibanje cen je opazno tudi pri nafti brent.

Trump se je tekom svojega mandata v beli hiši že odpovedal sledenju ciljev pariškega sporazuma, jasno pa se oddaljuje tudi od okoljevarstvenih politik, za katere se zavzema demokratski izzivalec Joe Biden. Zaradi takšnih razhajanj in padca povpraševanja zaradi pandemije, trenutno cene nafte nihajo, hkrati pa se še povečuje pritisk na že zdesetkano naftno industrijo.

Nejasnosti se kažejo tudi znotraj Opeca, za katerega pri Reutersu pravijo, da znova razmišlja o večanju količine črpanja v januarju; čeprav so viri blizu kartela še prejšnji teden zatrjevali, da so ti zaradi aktualnih razmer to idejo opustili. Pesimistične napovedi glede povpraševanja po nafti pa so v ponedeljek izpostavili tudi pri raziskovalni instituciji Rystad Energy, ki ponovni vrh povpraševanja napoveduje šele v osmih letih.