Fed: Ali je inflacija zdaj večja grožnja kot pandemija?

V sredo, 15. decembra, je potekal decembrski sestanek odbora za odprti trg ameriške centralne banke (Fed), ki ga je verjetno spremljalo veliko vlagateljev in finančnih trgov. Na sestanku so se člani odbora in predsednik Feda, Jerome Powell, zaradi visokih inflacijskih pritiskov, odločili za hitrejše ukinjanje pomoči gospodarstvu. Zaradi pandemije covida-19 je namreč Fed na ameriški trg pošiljal 120 milijard sveže natisnjenih dolarjev vsak mesec.

Nekateri kritiki menijo, da je prav to med drugim tudi razlog za povišano inflacijo, čeprav Powell vztraja, da so problem motnje v oskrbovalnih verigah. Fed se tako sooča z dvoreznim mečem, kjer se odloča med povišano inflacijo, za katero je že nakazal, da ni zgolj »prehodnega« značaja, ali negativnimi posledicami pandemije covida-19 na ameriško gospodarstvo. Tokrat je očitno izbral boj z inflacijo.

Začenja se boj proti inflaciji

Fed je včeraj po sestanku sporočil, da bo marca končal pandemične nakupe obveznic in pripravil teren za tri dvige obrestnih mer za četrt odstotne točke do konca leta 2022, poroča Reuters. Ameriško gospodarstvo se namreč približuje polni zaposlenosti, Fed pa se, tako kot večina centralnih bank po svetu, spopada s povišano inflacijo.

»Gospodarstvo ne potrebuje več vse večjih količin podpore,« je dejal Powell na novinarski konferenci. Primerjal je tudi skoraj depresivne razmere ob začetku koronavirusne pandemije leta 2020 s sedanjo rastjo cen in plač ter hitrim izboljšanjem razmer na trgu dela.

Stopnja inflacije je neprijetno visoka, je dejal po koncu zadnjega dvodnevnega zasedanja Feda, in dodal: »Po mojem mnenju hitro napredujemo proti maksimalni zaposlenosti«. Scenarij, ki ga je centralna banka predstavila v svoji novi izjavi o fiskalni politiki in gospodarskih projekcijah, predvideva, da se bo pandemija kljub širjenju omikron različice umaknila posebno ugodnim gospodarskim razmeram. V t. i. »mehkem pristanku« naj bi se inflacija večinoma znižala sama od sebe, obrestne mere se bodo povečevale razmeroma počasi, stopnja brezposelnosti pa bo tri leta ostala na nizki ravni 3,5 odstotka.

Slovenska tiskovna agencija (STA) navaja, da bo Fed mesečno zmanjšal nakup obveznic za 30 milijard dolarjev, in ne več za 15 milijard dolarjev, kot se je odločil na novembrskem zasedanju. Tako se bo spodbujevalni program mesečnega nakupa obveznic v višini 120 milijard dolarjev iztekel že konec marca 2022.

Inflacija raste zaradi hitrega gospodarskega okrevanja po odpravi ukrepov proti širjenju covida-19, ki so lani hromili gospodarstvo, navaja STA. Ponudba ne dohaja povpraševanja, zato prihaja do ozkih grl, zaradi katerih rastejo cene. Inflacija je novembra na letni ravni znašala 6,8 odstotka, kar je sicer največ v zadnjih štirih desetletjih.

Višji stroški zadolževanja

Večina Fed-ovih uradnikov meni, da je zgoraj omenjena smer pravilna. V svojih novih ekonomskih projekcijah oblikovalci fiskalne politike pri Fedu napovedujejo, da bo inflacija prihodnje leto znašala 2,6 odstotka. To je več kot septembra, ko so napovedali 2,2 odstotka, nato pa se bo znižala na 2,3 odstotka leta 2023 in 2,1 odstotka leta 2024. Brezposelnost naj bi se prihodnje leto znižala na 3,5 odstotka, kar je precej pod mejo, ki je po mnenju predstavnikov Fed dolgoročno vzdržna, in na tej ravni ostala do leta 2024.

Zaradi te kombinacije naraščajočih cen in visoke stopnje zaposlenosti bodo morali uradniki po sredinih projekcijah referenčno obrestno mero Feda dvigniti. Tako jo bodo čez noč s sedanje skoraj ničelne ravni do konca leta 2022 dvignili na 0,90 odstotka. S tem bi se začel cikel zviševanja, v katerem bi se obrestna mera leta 2023 dvignila na 1,6 odstotka, leta 2024 pa na 2,1 odstotka, kar je po večini ocen še vedno ohlapno.

Reuters navaja, da je bilo iz zadnje izjave Feda črtano kakršno koli sklicevanje na »prehodno« inflacijo. Namesto tega je Fed priznal, da rast cen »že nekaj časa« presega njihov 2-odstotni cilj.

Kako so novice sprejeli finančni trgi?

Ameriške delnice so včerajšnji dan zaključile z rastjo, pri čemer je borzni indeks S&P 500 pridobil več kot 1,6  odstotka, donosi na državne vrednostne papirje so se prav tako povečali. Dolar se je po objavi izjave in napovedi Feda najprej okrepil, nato pa se je odpovedal dobičkom in se v primerjavi s košarico valut glavnih trgovinskih partnerjev znižal.

Čeprav je Fed morebitno zvišanje obrestnih mer pogojeval z nadaljnjim izboljšanjem razmer na ameriškem trgu dela, nove projekcije politike niso pustile nobenega dvoma, da se bodo stroški zadolževanja prihodnje leto zvišali, če ne bo prišlo do večjega gospodarskega šoka. Vseh 18 oblikovalcev politik je navedlo, da bi bilo pred koncem leta 2022 primerno vsaj eno zvišanje obrestnih mer, navaja Reuters.

Zdravstvena kriza je sicer še vedno v teku, je priznal Fed in dodal, da nova varianta še dodatno povečuje negotovost glede razvoja gospodarstva. Powell je denimo novinarjem povedal, da bi rad vedel, kako bo deloval ameriški trg dela, ko bodo ljudje brez skrbi za zdravstveno varstvo, varstvo otrok in drugih pandemičnih skrbi. Vendar je še dodal: »Ni videti, da se bo to zgodilo kmalu.«

Predstavniki Feda so za prihodnje leto napovedali 4-odstotno gospodarsko rast ZDA, kar je več kot septembra napovedanih 3,8 odstotka in več kot dvakrat več od osnovnega trenda gospodarstva. Powell je v svojih doslej najbolj ostrih pripombah o inflaciji dejal, da so se močno rastoče cene zdaj izkazale za večjo grožnjo delovnim mestom kot pandemija.

»Potrebujemo še eno dolgo ekspanzijo,« je dejal in dodal: »To je tisto, kar bi bilo resnično potrebno, da bi se vrnili na trg dela, ki bi ga radi videli, in da bi se to zgodilo, moramo poskrbeti, da ohranimo stabilnost cen.«