Zakaj nekatera podjetja ne odobravajo dela na daljavo?

V zadnjem letu so bili z namenom preprečevanja širjenja virusa covid-19 sprejeti najrazličnejši ukrepi. Med njimi je bilo odrejeno tudi delo na daljavo v tistih podjetjih, kjer je bil tak način dela možen. Na začetku je bilo potrebne veliko organizacije in privajanja, kasneje je postalo vse lažje.

Številna podjetja so ugotovila, da jim je delo na daljavo pisano na kožo. Znižajo se stroški, zaposlenim je dana večja mera fleksibilnosti, na razpolago pa je tudi širši nabor kadra, saj geografske razdalje ne predstavljajo več ovire. Vodstvo nekaterih podjetij pa takemu načinu dela ni naklonjeno. Kakšni so njihovi argumenti?
 

»Kreativnost pride najbolj do izraza, ko smo vsi skupaj«

»Komaj čakam, da pridejo vsi zaposleni nazaj v podjetje. Resnično pogrešamo kreativnost, spontanost in pogovore s sodelavci iz oči v oči. Kreativnost pride najbolj do izraza, ko smo vsi skupaj,« je o prednostih dela v pisarnah povedal Sean Bisceglia, ustanovitelj podjetja Curion.

V Curionu je sicer zaposlenih približno 350 oseb. Že od začetka pandemije delo več ali manj poteka na daljavo. Kot je za CNN Business povedal Bisceglia, se je produktivnost zaposlenih v tem času povečala. Vendar je, kot pravi, vse skupaj preseglo meje. Zaposleni namreč e-maile pošiljajo tudi sredi noči, zato je vodstvo začelo skrbeti, da ne bi prišlo do izgorelosti.

V podjetju načrtujejo, da bodo zaposleni od prvega julija dalje delali 50 odstotkov časa v prostorih podjetja, od prvega oktobra dalje pa že polni delovni čas.

Bisceglia je za CNN Business še povedal, da ob prihodu zaposlenih nazaj v podjetje, pričakuje manjši upad produktivnosti, saj bodo zaposleni nekaj delovnega časa namenili medsebojni komunikaciji. Vendar po njegovih besedah osebni stik to odtehta.
 

Za delovanje nekaterih oddelkov medsebojna interakcija ključnega pomena

Angleško podjetje Convergence Group načrtuje, da se bo del zaposlenih po pandemiji v pisarne vrnil za celotni delovni čas, del kadra pa bo delalo po hibridnem sistemu. Za polni čas naj bi se vrnil tisti kader, ki dela na področju prodaje in servisa.

»Gre za oddelka v podjetju, kjer je medsebojna interakcija ključnega pomena,« je za CNN Business razložila Franki Hale, direktorica strategije in sprememb pri Convergence Group.

Ker v sklopu podjetja deluje tudi klicni center, se lahko pojavi težava v primeru izpada storitve. Kot je pojasnila Halejeva, je težava, ko so vsi pristojni v prostorih podjetja, lahko razrešena v 10 minutah. Pri delu na daljavo vse skupaj traja bistveno dlje.
 

Uvajanje novih zaposlenih na daljavo je precej težje

Svoje izkušnje z delom na daljavo je za CNN Business delil tudi Adam Glazer, upravni partner odvetniške pisarne Schoenberg Finkel Beederman Bell Glazer s 50 zaposlenimi. V zadnjih mesecih so zaposleni delali na hibridni način; delno v pisarni in delno od doma.

»Trudimo se, da bi bili čim več skupaj, saj smo kot kolektiv v dobrih odnosih. Najboljši smo, ko smo vsi tukaj in lahko delujemo kot ekipa,« je zatrdil Glazer.

Glazer je o izkušnji dela od doma povedal, da ima tudi ta način dela nekatere prednosti. Med drugim ponuja zaposlenim fleksibilnost. Glavna težava se po ocenah Glazerja pojavlja pri uvajanju novih zaposlenih.

»Za mlade odvetnike, ki se še vedno uvajajo v delo, je izjemno dragoceno, da so v pisarnah, kjer lahko od drugih pridobivajo ideje in povratne informacije,« je zaključil Glazer.