Sedmi protikoronski zakon: delovnopravni vidik (poenostavljeno)

Glavni cilj PKP7 je omiliti in odpraviti posledice covida-19 na področju gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.
Fotografija: FOTO: Delo
Odpri galerijo
FOTO: Delo


1. Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa


PKP7 določa, da lahko delodajalec posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 30. junija 2021. Vlogo za dodelitev subvencije je mogoče vložiti v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa, najpozneje pa do 10. junija 2021.

PKP7 določa, da mora delodajalec v postopku uveljavljanja subvencije poleg ostalih dokazil (da je upravičeni delodajalec, podpisane izjave, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja in soglasja za objavo podatkov, da je prejemnik sredstev), priložiti tudi izjavo, da je delavcem plačal plačo oz. nadomestilo plače, za katero kazensko in materialno odgovarja.

Če delodajalec v postopku uveljavljanja pravice do subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa predloži lažno izjavo, da je delavcem poravnal plače oz. nadomestila plače, mora prejeta sredstva vrniti. Poleg tega se delodajalca, ki je predložil lažno izjavo, da je delavcem na dan vložitve vloge za uveljavitev zadevne pravice poravnal plače oz. nadomestila plače, lahko kaznuje z globo v višini od 3000 do 20000 evrov oziroma manjšega delodajalca z globo v višini od 1500 do 8000 evrov. Oglobljena je lahko tudi odgovorna oseba delodajalca.
 

2. Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo


Trajanje, pogoji, postopek za uveljavljanje tega ukrepa itd. ostajajo nespremenjeni glede na Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (ZIUOPDVE) (v nadaljevanju: PKP6) in Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19 (ZZUOOP) (v nadaljevanju: PKP5). PKP7 dodatno predvideva le zahtevo po predložitvi dodatne dokumentacije vlogi, s katero delodajalec uveljavlja pravico do tega ukrepa.

Delodajalec mora vlogi, s katero uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po PKP5, priložiti oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.


PKP7 za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo dodatno predvideva še dolžnost delodajalca, da predloži tudi izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti z naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, in izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače. Za resničnost izjav delodajalec kazensko in materialno odgovarja.

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva iz naslova ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če je pri oddaji vloge za uveljavitev te pravice oddal lažno izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti z naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, lažno izjavo, da ima izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let ali če je vlogi predložil lažno izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal nadomestila plače.

Delodajalec, ki predloži lažno izjavo, se lahko kaznuje z globo v višini od 3000 do 20.000 evrov oziroma manjši delodajalec z globo v višini od 1500 do 8000 evrov. Oglobljena je lahko tudi odgovorna oseba delodajalca.
 

3. Dolžnost vrniti sredstva, prejeta z naslova povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo


PKP7 določa, da mora subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo na podlagi ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvestiti FURS najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oz. za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oz. do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobje od 1. januarja 2021, subjekt FURS obvesti najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oz. za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oz. do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021. Po poteku roka za plačilo do plačila se subjektu obračunavajo zakonske zamudne obresti.

Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019.


Za primere, ko mora subjekt vračati neupravičeno prejeta sredstva, PKP7 predvideva možnost obročnega vračila pomoči v največ 6-mesečnih obrokih v obdobju 6 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) se ne zaračunajo obresti. Če prejemnik sredstev zamudi s plačilom  posameznega obroka,  z  dnem  zapadlosti  neplačanega obroka  zapadejo  v  plačilo  vsi  naslednji  neplačani  obroki.
 

4. Nadomestilo plač delavcem zaradi karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej


PKP7 bistveno ne posega v trenutno ureditev ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej – določa le, da nadomestilo plače, ki ga prejme:
  • delavec, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela;
  • delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialnovarstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu, ali na delo ne more priti zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza  ali zaprtja mej s sosednjimi državami;
  • delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu, in je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu;
  • delavec, ki je bil v karanteni na domu po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji. Navedeno velja za nazaj, to je od 1. decembra dalje.

5. Krizni dodatek


PKP7 določa, da delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
 
Če delavec ne dela celega meseca decembera, je upravičen do sorazmernega dela dodatka. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah EU v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do tega ukrepa.

Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu, delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek in sicer najpozneje do konca februarja 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.
 

6. Odpoved pogodbe o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga


PKP7 določa, da lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga, ki jih taksativno našteva ZDR-1, in z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu z ZPIZ-2.

V tem primeru ima delavec pravico do odpravnine, kot jo predvideva ZDR-1 za primere, ko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti.
 

7. Podaljšanje obdobja izrabe letnega dopusta


Skladno z ZDR-1 morajo zaposleni dopust praviloma izrabiti do 30. junija naslednjega koledarskega leta. PKP7 podaljšuje to obdobje za določene zaposlene, tako da delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa covid-19 ali zaradi posledic epidemije covid-19 ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2020, slednjega lahko izrabi do 31. 12. 2021. Dodatno PKP7 določa, da delavci, ki dopusta za leto 2019 niso mogli izrabiti do 31. 12. 2020 (kot to določa ZDR-1) zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, lahko le-tega izrabijo do 28. februarja 2021.

 

8. Začasno denarno nadomestilo


PKP7 predvideva priznanje začasnega denarnega nadomestila zaradi izgube zaposlitve brezposelni osebi od prvega dne nastanka brezposelnosti in največ za čas trajanja razglašene epidemije. Takšno nadomestilo se odobri osebi, ki ji je od 18. oktobra 2020 dalje prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, in je bila pred 18. oktobrom 2020 na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji, pri čemer ne izpolnjuje pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost po določbah ZUTD. To nadomestilo se prizna v višini mesečnega zneska 513,64 evra bruto.
 

9. Nadomestila med začasno zadržanostjo od dela


PKP6 je predvidel, da je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam v celoti zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14. leta starosti oz. do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo. PKP7 to predvideva tudi za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z osebo s statusom invalida.

Nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela gre zavarovancem od prvega dne zadržanosti od dela zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let oz. do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo oz. z osebo s statusom invalida, na podlagi potrdila izvajalca o sobivanju brez ugotavljanja začasne zadržanosti od dela. Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom traja, dokler traja sobivanje. Nadomestilo iz tega odstavka se odmerja v enakem odstotku kot nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela zaradi nege ožjega družinskega člana. Ukrep velja do 31. decembra 2021.
 

10. Pomoč za nakup antigenskih hitrih testov na virus covid-19


PKP7 predvideva pomoč upravičencem – pravni ali fizični osebi, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga, za izvedbo hitrih testov, s ciljem zagotoviti ustrezno zaščito pred okužbami in širjenjem virusa covid-19, in sicer v višini 40 evrov (predvidoma strošek 5 hitrih testov na zaposlenega) na zaposlenega na dan oddaje vloge. Kot zaposleni šteje tudi samozaposleni, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2.
Do pomoči za izvedbo hitrih testov ni upravičena oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti v višini, večji od 5000 evrov.

Upravičenec je odgovoren za namensko porabo prejetih sredstev, ki jih lahko nameni izključno za izvedbo hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo testiranje zaposlenih. Vloga se vloži pri FURS-u, ki pomoč izplača v enkratnem znesku. Hitre teste lahko izvedejo izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oz. druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu, s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa.


Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za izvedbo hitrih testov, in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za izvedbo hitrih testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
 

11. Ukrepi, ki veljajo na podlagi prejšnjih interventnih predpisov


PKP7 ne posega v možnost odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela do tri zaporedne delovne dni skupaj največ enkrat v posameznem koledarskem letu; v začasne ukrepe za samozaposlene in mikro podjetja; v ureditev glede mirovanja pravice do denarnega nadomestila iskalcu zaposlitve, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe; v definicijo primerne zaposlitve in možnost ponuditi primerno zaposlitev brezposelni osebi od dneva prijave v evidenco brezposelnih oseb dalje; v poenostavitev obveščanja Inšpektorata Republike Slovenije o delu na domu; v ureditev, da se plačilo testa na covid-19, na katerega delodajalec napoti delavca, ne šteje za boniteto delavca. Ti ukrepi veljajo še naprej na način in pod pogoji, določenimi v prejšnjih interventnih predpisih.
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: