S Formulo 1 do krajših čakalnih vrst v zdravstvu

Vonj po bencinu. Razkošne zabave po koncu dirk, na katerih se sklepajo milijonski posli med poslovneži.

Množica ljudi, ki gromoglasno navija do zadnjega kroga. Najboljši vozniki na svetu, ki se s svojimi jeklenim konjički spustijo s skoraj 200km/h v nekatere ovinke ter inteligentni inženirji, ki nenehno ustvarjajo inovacije z namenom razvoja najhitrejšega dirkalnika.

Največji izumi v cestnem prometu prihajajo ravno iz Formule 1. Foto: REUTERS/Loren Elliott

Zgoraj našteti so le nekateri razlogi, zakaj več kot pol milijarde ljudi po svetu spremlja formulo 1. Mogoče ste med njimi, a tudi če si niste do sedaj ogledali niti ene dirke, se verjetno ne zavedate na kakšen način je ta šport spremenil vaše vsakdanje življenje.

Najhitrejši laboratorij na svetu

Najboljše F1 ekipe – Mercedes, Ferrari, Red Bull – porabljajo več kot 150 milijonov na leto, da bi si zagotovile zmago.

Verjetno se sprašujete, kako je lahko tolikšna poraba upravičena in kaj imate oz. imamo od tega. Nekateri izmed najpomembnejših izumov v cestnem prometu prihajajo ravno iz formule 1, športa, ki ga Mercedes imenuje “najhitrejši laboratorij na svetu”.

Vzvratno ogledalo je bilo izumljeno v zgodnjem 20. stoletju, ko je inženirska ekipa dirkača Ray Harrouna, ugotovila, da ni potrebno imeti dve osebi v dirkalniku kot je do tedaj veljalo (sovoznik je imel nalogo gledati nazaj), ampak je bolje uporabiti vzvratno ogledalo.

Musk in Bezos v tekmi za milijone in nadvlado v vesolju

Dirkalnik, ki je bil sedaj nepredstavljivo lažji je z lahkoto zmagal na tej tekmi ameriške verzije formule 1 (Indy 500) in kmalu je bila inovacija uporabljena tudi v cestnih vozilih in je do sedaj rešila milijone življenj.

Start-stop sistem, ki ga mnogi od vas imajo v avtu, je produkt formule 1, kjer si je Ferrari v 80ih zadal izziv kako optimizirati prižig motorja in porabo goriva.

Obvolanske ročice za prestavljanje, ki ga imajo mnoga vozila, še posebej avtobusi in tovorna vozila, so se razvile iz tega izjemnega športa.

Veliko inovacij lahko najdemo tudi drugje, ne le v naših vozilih, ampak v npr. vlakih, s katerimi potujemo v službo ali na dopust.

Leta 2009 se je vodstvo F1 odločilo za uvedbo novega zavornega sistema KERS, ki shranjuje kinetično energijo pri zaviranju, ter jo nato uporablja pri pospeševanju.

Naprednejše verzije tega izuma se sedaj uporabljajo v novejših vlakih in pomagajo le-tem privarčevati milijone evrov in kar še bolj uporabneje za našo družbo, močno zmanjšujejo CO2 emisije, ki so zlasti problematične pri pospeševanju.

Formula 1 lahko rešuje življenja in zmanjšuje čakalne vrste

Meni najljubši primer prenosa znanja iz F1 pa najdemo v zdravstvu.

V 90ih se je največja otroška bolnišnica za srčne bolezni v Angliji, Ormond Street Hospital, odločila za sodelovanje z ekipo Ferrari, in implementacijo njihovih tehnik, ki so jih uporabljali ob postankih v boksih, za zmanjšanje čakalnih vrst.

Vodilni anesteziolog Dr. McEwan se je tehničnim direktorjem Ferrarija v tem času, Nigelom Stepneyem, usedel in razvil načrt 23 postankov v kliniki, s katerimi bi se logistika Ormonda močno izboljšala.

Rezultati so bili osupljivi, število obravnanih pacientov se je povečalo za 20 odstotkov le nekaj tednov po sprejemu ukrepov, število tehničnih napak se je zmanjšalo za 42 odstotkov, prišlo pa je tudi do izboljšanja pretoka informacij o pacientu.

Takšna izboljšava v zdravstvu in zmanjšanje čakalnih vrst ni bilo neopaženo.

Kar nekaj zdravstvenih ustvanov v Britaniji je prevzelo ta pristop; leta 2016 je ekipa Williams sodelovala z ginekološkim oddelkom Univerzitetnega kliničnega centra v Cardiffu.

Slovenski zasebni zdravstveni centri k novim lastnikom

Williams je preuredil prostore ginekologije, tako da je več pacientov lahko obravnavano ob istem času ter sinhroniziral delovanje ekipe.

Glede na katastrofalne čakalne vrste v našem zdravstvu je morda čas, da se vodilni ljudje v našem zdravstvu odločijo, da kontaktirajo eno izmed F1 ekip.

Kandidat? Red Bull. V Braziliji so dve leti nazaj v 1.82 sekunde (ja, v eni sekundi) opravili celoten postanek – res nerealno.

*Avtor: Ervin Smajić je diplomant financ Univerze v New Yorku (New York University), kjer je bil prejemnik polne akademske štipendije in je v sklopu svojega študija živel v Abu Dabiju, Šanghaju, New Yorku in Kambodži. Trenutno opravlja magistrski študij finančnega prava na Univerzi Bocconi v Milanu.

Koliko zasluži Lewis Hamilton?