Pravni nasvet: Kako pomembna je registracija blagovne znamke

Predstavljajte si, da kot ponudnik na trgu leta vlagate v razvoj produkta, ki ga prodajate potrošnikom. Investirate velike količine denarja v marketing in si ustvarite ime, ki med strankami slovi po kvaliteti. Načrtujete širjenje izven nacionalnih meja in si prizadevate konkurirati ponudnikom po svetu. Nato pa vas nekega dne velika multinacionalka iz tujine obvesti o tem, da s svojim imenom kršite njene pravice intelektualne lastnine.
 
Kar naenkrat ste postavljeni pred usodno odločitev - ali spremeniti ime, s katerim ste se uveljavili na trgu in dosegali odlične rezultate, ali pa nadaljevati poslovanje, kršitvi navkljub, in tvegati, da bo konkurent, katerega pravice kršite, proti vam začel sodni postopek. Zavedate se, da bi sprememba imena za vas pomenila velikanske izgube - v svoje podjetje ste več let vlagali in postali znani, tako med poslovnimi partnerji, kot tudi kupci. Slednji bi vas ob spremembi imena morebiti pozabili, pri poslovnih partnerjih pa bi izpadli vse prej kot resni.
 

Kaj lahko storite, da se zavarujete pred zlorabami?

Da kot uspešen ponudnik na trgu preprečite takšne situacije, je pomembno, da svoj razlikovalni znak primerno zavarujete z registracijo blagovne znamke. Gre za pravico, ki zavaruje vaš simbol in omogoča izključno rabo blagovne znamke pri ponujanju tistega blaga in/ali storitev, za katere je bila registrirana. Ko je blagovna znamka objavljena in registrirana, konkurentom, ki na trgu zagotavljajo podobno blago in/ali storitve, brez vašega dovoljenja ne bo več omogočeno uporabljati enakih ali podobnih znakov za predstavljanje, oglaševanje in prodajo svojih produktov.
 

Katere odločitve morate sprejeti pred registracijo znamke?

Pomembno je, da začnete s postopkom registracije svoje znamke, še preden se resno lotite investiranja v oglaševanje izdelkov ali storitev, ki jih ponujate na trgu. Pri tem morate sprejeti tri ključne odločitve:

1. Katero vrsto znamke želite registrirati?

Poznamo več vrst znamk, med katerimi so najpomembnejše naslednje:

1. besedne: sestavljajo jih črke, besede ali številke, skratka znaki, ki jih je mogoče napisati in natipkati;
2. figurativne: gre za grafično podobo (npr. logotipi), ki jo sestavljajo grafični znaki, barve ali kombinacija teh;
3. kombinirane: gre za kombinacijo figurativne znamke z besednimi elementi, npr. logotip, ki poleg grafičnega znaka vključuje tudi besedo.

2. Za katero blago in/ali storitve želite, da se vaša znamka registrira?

Potrebno se je zavedati, da blagovna znamka ne pomeni varstva na področju vseh vrst blaga in storitev, ki jih je mogoče najti na trgu. Registrira se namreč vedno v povezavi s specifičnimi razredi blaga in storitev, opredeljenimi v t.i. Nicejski klasifikaciji blaga in storitev. V praksi se boste odločili za tiste razrede, ki vsebujejo blago in storitve, ki jih že ponujate na trgu oziroma jih nameravate ponujati v prihodnosti. Ko bo znamka objavljena in registrirana, boste v sklopu izbranih razredov lahko zahtevali varstvo pravic, kolikor se bo na trgu pojavil konkurent, ki bo glede izbranih vrst blaga in storitev želel neupravičeno uporabiti ali posnemati vašo znamko.


Predstavljajte si praktični primer, kjer registrirate blagovno znamko za športno opremo, kot so športni copati, torbe in telovadni rekviziti. Znamko bi v tem primeru, skladno z Nicejsko klasifikacijo, registrirali (vsaj) za naslednje razrede: 18 (športne torbe), 25 (čevlji, kopačke, obutev, obutev za nogomet), 35 (oglaševanje po računalniški mreži, poslovne raziskave, reklamiranje, reklamne storitve, trženje).
 
Več razredov blaga in storitev kot izberete, večjo registracijsko takso boste plačali, ne bo pa na ceno vplivala tudi količina blaga in/ali storitev, ki jih boste izbrali znotraj posameznega razreda. Smiselno je torej pametno izbrati razrede, nato pa znotraj posameznega razreda registrirati znamko za čim več vrst blaga in storitev, saj bo tako vaša znamka kar najbolje zaščitena.
 
3. Na katerem geografskem območju želite, da je vaša znamka veljavna in zaščitena?

Glede na območje svojega trgovanja se morate odločiti, kje želite registrirati znamko. Obstaja namreč več sistemov registracije znamk, izpostavimo pa naj dva:

1. nacionalni sistem, v katerem je mogoče pridobiti varstvo znotraj posamezne držav. V nacionalnem sistemu se prijava vloži pri pristojnem nacionalnem uradu za intelektualno lastnino - v Sloveniji gre za Urad RS za intelektualno lastnino (UIL);
2. evropski sistem, ki nudi varstvo znamke v vseh državah članicah EU.

Obe znamki veljata 10 let in se lahko podaljšata neomejenokrat, vsakič za 10 let.
 
Ko je objavljena prijava znamke bodisi v nacionalnem ali v evropskem sistemu, se lahko zahteva tudi njena mednarodna razširitev preko organizacije WIPO v vseh državah, ki so podpisnice Madridskega protokola. Vpliva pa to na ceno – razširitev registracije v vsako posamezno državo zahteva plačilo takse nacionalnemu uradu (pa tudi WIPO za posredovanje prijave).
 

Kakšne so formalne zahteve glede znamke?

Ne glede na to, katero vrsto registrirate, je potrebno vedeti, da mora ta imeti razlikovalni element, po katerem vas bodo stranke lahko ločile od tekmecev. To pomeni, da vaša znamka ne sme biti preveč podobna drugim znamkam na trgu, sicer bi med potrošniki lahko prišlo do zmede pri razlikovanju posameznih ponudnikov blaga ali storitev, ki so jim na voljo. Prav tako znamka ne sme biti opisna. To pomeni, da ne sme zgolj opisovati, katero blago ali storitev na trgu ponujate (ne morete na primer registrirati besedne znamke “voda” za ustekleničeno vodo, ki jo prodajate). Kakšen je postopek registracije?

1. Vložitev prijave na UIL ali EUIPO in preverjanje formalnosti s strani pristojnega urada. Urad preveri, ali so izpolnjeni formalni pogoji za registracijo znamke (ali ima ta razlikovalni element, ali nasprotuje javnemu redu in morali itd.). 
2. Objava prijave registracije znamke, da se javnost seznani z nameravano registracijo. Z objavo začne teči 3-mesečni rok za vložitev pisnega ugovora zoper registracijo, ki ga lahko vloži imetnik podobne ali enake znamke znamke, ki je bila predhodno prijavljena ali registrirana. O ugovoru urad obvesti prijavitelja, ki lahko poda odgovor na ugovor, nato pa urad preveri, ali je ugovor utemeljen.
3. Če so ugovori zavrnjeni ali jih ni, je po poteku 3-mesečnega ugovornega roka izdana odločba urada, s katero potrjuje, da je ta veljavno registrirana za obdobje 10 let. Če je ugovor utemeljen, urad delno ali v celoti zavrne registracijo znamke.

Kako varujete svoje pravice po uspešni registraciji znamke?

Ko je znamka registrirana, morate sami skrbeti za to, da konkurenti ne bodo neupravičeno uporabili vaše ali vaši podobne znamke pri ponujanju blaga in/ali storitev, za katere ste jo registrirali. Od trenutka, ko je vaša prijava registracije javno objavljena, lahko vlagate ugovore v postopku registracije znamk drugih subjektov, če so te podobne vašim in se uporabljajo za iste blagovne oziroma storitvene razrede. Z njimi se lahko pogajate in poskušate doseči, da bodo svoje (podobne) znamke uporabljali za zagotavljanje nekonkurenčnega blaga/in storitev.

Zoper kršitelje so vam na voljo tudi civilnopravni in kazenskopravni ukrepi zavoljo varstva pred neupravičeno uporabo ali ponarejanjem znamke. Paleta možnosti je široka, na vas pa je, da se odločite, kakšno pot uveljavljanja svojih pravic na podlagi registrirane znamke boste izbrali.
 
*Ivo Grlica je odvetnik v Ljubljani in ustanovitelj pravne pisarne Grlica Law, vpisan na seznam zastopnikov za znamke pri Uradu RS za intelektualno lastnino ter Uradu Evropske Unije za intelektualno lastnino (EUIPO).
*Kristina Sajovic je pravna svetovalka v pisarni Grlica Law.