Povračilo nekritih fiksnih stroškov po PKP7 (pojasnjeno)

Državni zbor je v zadnjih dneh decembra sprejel nov sveženj interventnih ukrepov (PKP7), ki deloma spreminja tudi že obstoječo shemo delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, uvedeno s PKP6.
Fotografija: FOTO: Eržen Jure/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Eržen Jure/Delo

Spremembe po PKP7 so začele veljati 31. decembra 2020 in se nanašajo predvsem na:
  • širitev kroga upravičencev: PKP7 upošteva podjetja, ki niso utrpela bistvenega upada v prihodkih od prodaje (ali so se jim ti celo povečali v primerjavi z letom 2019), vendar je to mogoče pripisati novim investicijam oziroma povečanemu številu zaposlenih v 2020, ter
  • povečanje kapic: če je podjetje utrpelo več kot 70-odstotni upad prihodkov od prodaje, se kapica 1000 evrov na zaposlenega poveča na 2000 evrov na zaposlenega. Hkrati se število zaposlenih ne ugotavlja več glede na zaposlene za nedoločen čas, temveč glede na povprečno število zaposlenih, izračunano na podlagi metod, ki se sicer uporabljajo v letnem poročanju.

Nekriti fiksni stroški


Kaj točno nekriti fiksni stroški so, zakon neposredno ne pove. Iz obrazložitve PKP6 lahko zgolj sklepamo, da gre za neto izgubo v določenem obdobju (AOP 187 glede na izkaz poslovnega izida). Povračilo namreč ne bo temeljilo na dejanskih nekritih fiksnih stroških podjetja, temveč zakon podaja oceno nekritih fiksnih stroškov, ki je narejena glede na prihodke podjetja v lanskem letu. Ta ocena pa je nato podlaga za precej nejasen opis izračuna povračila, ki so mu dodane številne omejitve. Ne glede na nejasen zapis se zdi, da podjetje ni upravičenec do povračila, če v relevantnem (upravičenem) obdobju nima neto izgube – če torej kljub pomembnemu upadu prihodkov nima nekritih fiksnih stroškov.

Upravičeno obdobje


Ukrep je že na voljo za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2020. PKP6 vladi dovoljuje podaljšanje tega obdobja za največ 6 mesecev, kar je vlada že storila, saj je ukrep s sklepom res podaljšala do 31. marca 2021.
 

Izključeni gospodarski subjekti

Kot pri večini interventnih ukrepov so že v osnovi izključeni:
  • neposredni ali posredni uporabniki proračuna države oziroma občine, katerih delež prihodov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov;
  • delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost in imajo več kot 10 zaposlenih;
  • tuja diplomatska predstavništva in nekatere podobne institucije.

Osnovni pogoji za status upravičenca


PKP6 oži krog upravičencev s formalnimi pogoji:
  • pravna ali fizična oseba je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje do 1. septembra 2020;
  • ima na dan uveljavitve PKP6 vsaj enega zaposlenega oziroma je samozaposlen ali družbenik/delničar/ustanovitelj, ki je poslovodna oseba, in je vključen v obvezna zavarovanja (skladno s 15. oz. 16. členom ZPIZ-2).
Glavni ekonomski pogoj za uveljavljanje povračila je vsebovan v zahtevi, da pravna ali fizična oseba ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije covid-19. Ta pogoj je izpolnjen šele, če čisti prihodki od prodaje upravičenca v obdobju od oktobra do decembra 2020 upadejo za 30 odstotkov ali več glede na enako obdobje leta 2019.

Na podlagi spremembe iz PKP7 bodo povračila na voljo tudi podjetjem, ki so utrpela relativni upad prihodkov od prodaje za vsaj 30 odstotkov, izračunan na podlagi primerjave prihodkov od prodaje na povprečno število zaposlenih oziroma na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč.

PKP7 ni jasen glede tega, katere podatke je treba uporabiti za izračun, vendar v obrazložitvi ponuja primer: Če prihodki od prodaje podjetja padejo s 500.000 evrov v četrtem kvartalu 2019 na 450.000 evrov v četrtem kvartalu 2020, to predstavlja zgolj 10-odstotni upad. Po PKP6 podjetje ni upravičeno do podpore. Po PKP7 pa se lahko upošteva tudi sprememba v vrednosti osnovnih sredstev, brez zemljišč. Če je bila ta vrednost konec leta 2019 100.000 evrov in se do konca leta 2020 poveča na 150.000 evrov, je upad prihodkov od prodaje na evrski vrednosti osnovnih sredstev bistven, tj. 40 odstotkov (500.000/100.000 v primerjavi s 450.000/150.000).


Podoben izračun bi veljal v primeru višjega števila zaposlenih. Če bi to podjetje v četrtem kvartalu 2019 povprečno zaposlovalo 10 ljudi in nato povečalo to povprečno število zaposlenih na 12 v četrtem kvartalu 2020, se upad v prihodkih od prodaje lahko izračuna glede na prihodke na zaposlenega (500.000/10 v primerjavi s 450.000/12). Upad je v tem primeru 25-odstoten, kar ne dosega 30-odstotnega praga za podporo. Če bi podjetje imelo še enega dodatnega zaposlenega (skupno 13), bi ga to lahko prineslo čez relevantni prag.

Ker je bilo vlogo za povračilo po PKP6 potrebno oddati najkasneje do konca leta 2020, ko vsi podatki morda še ne niso bili znani, so se morali potencialni upravičenci pri tem zanesti na svoje lastne ocene. Če se bodo te izkazale za napačne, bo prejeto povračilo treba vrniti.
 

Osnova za izračun in delež povračila


Osnova za izračun povračila so celoletni prihodki od prodaje za leto 2019. Delno povračilo za vsak mesec poslovanja v obdobju od oktobra do decembra 2020 je določeno v odstotkih:
  • 0,6 odstotka osnove na mesec, če se obseg dejavnosti (tj. prihodki od prodaje) zmanjša za 30 – 70 odstotkov;
  • 1,2 odstotka osnove na mesec, če se obseg dejavnosti (tj. prihodki od prodaje) zmanjša za več kot 70 odstotkov.

Kapice in omejitve


Znesek povračila, ki ga upravičenec lahko dobi, je navzgor omejen:
  • upravičenec ne more prejeti več kot 2000 evrov mesečno na zaposlenega (oziroma samozaposlenega / družbenika / ustanovitelja, ki je tudi upravičenec), če je upad prihodkov od prodaje med 30 in 70 odstotki, oziroma 2000 evrov mesečno na zaposlenega, če je upad višji od 70 odstotkov;
  • upravičenec ne more prejeti več kot 70 odstotkov (srednja in velika podjetja) oziroma 90 odstotkov (mikro ali mala podjetja) neto izgube upravičenca v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju, tj. oktober do december 2020.
Med katera podjetja spada upravičenec po velikosti, se ugotavlja na dan, na katerega bo oddal vlogo. Relevantno število zaposlenih temelji na povprečnem številu zaposlenih (za določen ali nedoločen čas) v obdobju med 1. decembrom 2019 in 30. novembrom 2020. Povprečje se izračuna na podlagi števila delovnih ur, podobno kot v letnem poročilu. Pridobitev pomoči omejujejo tudi splošna pravila glede državnih pomoči:
  • upravičenec na dan 31. december 2019 ne sme biti podjetje v težavah;
  • upravičenec zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo že iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov;
  • kritje stroškov po tem ukrepu skupaj z ostalimi pomočmi ne sme presegati omejitev 800.000 EUR (za upravičence, ki so bili registrirani od 1. oktobra 2019 dalje), in 3 milijone evrov (za druge upravičence) Za podjetja, ki bi postala upravičena do podpore na podlagi novih pragov po PKP7, ki upoštevajo investicije v osnovna sredstva in nove zaposlitve v letu 2020, bo ne glede na datum registracije veljala splošna omejitev 800.000 evrov.

Vloga za pridobitev pomoči


Upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje za delno kritje, so morali vlogo oddati preko informacijskega sistema FURS najkasneje 31. decembra 2020. FURS naj bi pomoč izplačal 20. dan v mesecu, ki sledi mesecu oddane vloge. Če je bila vloga oddana novembra ali decembra, bo pomoč izplačana do 20. januarja 2021 (oziroma do konca januarja 2021, če pride do razlik zaradi novih določb PKP7).


Zaradi sprememb pri upravičencih in kapicah PKP7 v nekaterih primerih predvideva možnost vložitve popravka prvotne vloge oziroma vložitev nove vloge v 15 dneh od uveljavitve novega zakona. PKP7 tudi dopušča, da podjetja, ki bi že vložila vlogo pred uveljavitvijo PKP7, v vlogi ohranijo isto število zaposlenih, kot je to bilo po PKP6 (tj. glede na število zaposlenih za nedoločen čas na dan vložitve vloge), če je to zanje ugodneje od nove ureditve po PKP7. Nov obrazec izjave je na portalu e-davki na voljo od 5. januarja 2021.
 

Vračilo sredstev


Če se izkaže, da je upravičenec napačno ocenil, da izpolnjuje pogoje, je dolžan o tem obvestiti FURS in vrniti preveč plačano pomoč v 30 dneh vročitve odločbe. Po poteku navedenega roka je upravičenec dolžan plačati tudi zamudne obresti.
 
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: