Odpiramo vrata tujine: Portugalska – doing business (2/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo drugega od petih o Portugalski, ki bodo objavljeni vsak dan do petka.
Fotografija: Raj za surferje. Foto: REUTERS
Odpri galerijo
Raj za surferje. Foto: REUTERS

Danes se bomo Portugalski posvetili skozi prizmo možnosti za sodelovanje s Slovenijo. Predstavili bomo ključne gospodarske panoge Portugalske, sporazume med državama in natančno opredelili izvozni in uvozni trg ter portugalske potrošniške navade.

Po vstopu v Evropsko skupnost (predhodnico EU) v letu 1986, se je gospodarstvo države preoblikovalo v raznoliko in  storitveno usmerjeno.

V naslednjih dvajsetih letih so aktualne vlade mnoga podjetja v državni lasti privatizirale in liberalizirale ključna področja gospodarstva, vključno z bančnim sektorjem in telekomunikacijami.


Velja za eno od držav, ki jo je recesija najbolj prizadela. Posledično so bili primorani v zadolževanje in sicer za 78 milijarde evrov, v zameno pa je morala domača vlada sprejeti vrsto varčevalnih ukrepov za zmanjševanje javne porabe.

V preteklosti je prevladovala tekstilna in obutvena industrija, proizvodnja pijač, lesarstvo in proizvodnja plute. Danes pa je prevladujočo vlogo prevzema storitvena dejavnost.
Prevladujočo vlogo prevzema storitvena dejavnost.
Prevladujočo vlogo prevzema storitvena dejavnost.


Kmetijski sektor ustvari 2 % portugalskega BDP in zaposluje 6,3 % aktivnega prebivalstva. Rudarstvo, zlasti baker in kositer, predstavlja velik del BDP države. Storitveni sektor predstavlja 76 % BDP in zaposluje 69,3 % aktivnega prebivalstva. 

Lizbonska regija prispeva z višjim BDP na prebivalca kot katerakoli druga regija na Portugalskem. Njen BDP namreč znaša 96,3 milijarde USD, torej 32.434 USD na prebivalca. Mesto zavzema 40. mesto glede najvišje bruto plače na svetu.

Portugalsko gospodarstvo najbolj predstavljajo trgovina na debelo in na drobno, promet, nastanitvene in gostinske dejavnosti (24,9 %), javna uprava, obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialne storitve (19,1 %) ter industrija (18,5 %).

Kmetijstvo: med glavne pridelke spadajo žita, sadje, zelenjava.

Vinogradništvo: Portugalska je ena od desetih največjih izvoznic vina na svetu.

Turizem in hotelirstvo: zlasti turizem ima pomembno vlogo v portugalskem gospodarstvu. Leto 2019 je bilo rekordno na tem področju, saj so zabeležili 27 mio turistov, kar je 7,3 % več v primerjavi z letom 2018. Prihodki od turizma so se v tem letu povečali na 4,28 mlrd EUR. Nekdaj cvetoči portugalski turistični sektor je lani, zaradi pandemije Covid-19 in posledičnih blokad mednarodnih letov, beležil najslabše rezultate od sredine osemdesetih let. Po podatkih portugalskega državnega statističnega inštituta (INE), so na Portugalskem leta 2020 zabeležili 26 mio nočitev, kar je 63 % manj kot leto prej. Nazadnje je bilo tako nizko število zabeleženo leta 1993, ko so imeli 23,6 mio nočitev.

Raj za surfarje. Foto: REUTERS
Raj za surfarje. Foto: REUTERS


Število vseh turistov, ki so lani obiskali Portugalsko, se je glede na leto 2019, zmanjšalo za 61,2 % na 10,5 mio. Turistična panoga je za Portugalsko izjemno pomembna in je v letih pred pandemijo dosegala stalno rast. Leta 2019 je portugalski turistični sektor k bruto domačemu proizvodu prispeval 8,7 %, 5 let prej pa le 6 %. Portugalski hotelirski sektor je v letu 2020 predvidoma beležil 70 % padec zasedenosti ter 70 % upad prihodkov, ki so bili za 3,2 mlrd EUR nižji kot leta 2019. Skupni prihodki portugalskega hotelirskega sektorja so se lani znižali za 66 %.

Industrija: glavne panoge predstavljajo metalurgija, strojna industrija, proizvodnja električnih in elektronskih izdelkov, tekstilna industrija in gradbeništvo. Portugalska je povečala svojo vlogo tudi v evropskem avtomobilskem sektorju, rasteta pa tudi segmenta biotehnologije in IKT. Portugalska pa je tudi ena izmed največjih izvoznic marmorja.

Energetika: nacionalna energetska strategija 2020 (NSZ 2020) je načrtovala  povečanje deleža obnovljivih virov energije na 60 % proizvodnje električne energije in na 31 % končne porabe energije v letu 2020. Obnovljivi viri so na Portugalskem že v letu 2019 predstavljali 62 % proizvodnje električne energije. V skladu s strategijo naj bi do lanskega leta sončna zmogljivost države dosegla 1,5 GW, energija plimovanja 150 MW, moč vetra skoraj 7 GW in soproizvodnja iz plina 1,8 GW.


Na portugalskem trgu obnovljivih virov energije prevladujejo hidroelektrarne, saj imajo v državi največje energetske zmogljivosti. Portugalska plavajoča vetrna elektrarna WindFloat Atlantic je prva plavajoča vetrna elektrarna v celinski Evropi, ki že deluje in zagotavlja čisto energijo portugalskemu elektroenergetskemu omrežju. Na leto bo proizvedla dovolj energije za 60.000 uporabnikov, hkrati pa prihranila skoraj 1,1 mio ton CO2. Portugalski trg obnovljive energije je precej razdrobljen. Med ključne konkurente na trgu spadajo Acciona SA, Energias de Portugal (skupina EDP), Iberdrola SA, Brookfield Renewable Partners LP in Ciel et Terre International SAS. (Vir: EIU; Factiva, junij 2020)
 

Pregled gospodarskih gibanj na Portugalskem


Izvoz: v letu 2019 je znašal 58,9 mlrd EUR. Blagovna menjava z državami EU je v letu 2019 predstavljala 76 % celotnega portugalskega izvoza (največ Španija 25 %, Francija 13 %, Nemčija 11 %), zunaj EU je znašal izvoz v ZDA 5 % in Angolo 3 %. Največ je Portugalska v letu 2019 izvažala vozila, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, stroje ter plastiko.

Lizbona. Foto: REUTERS
Lizbona. Foto: REUTERS


Uvoz: v letu 2019 je znašal 75 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 16,1 mlrd EUR.  Delež uvoza iz držav EU je v letu 2019 predstavljal 76 % (največ Španija 31 %, Nemčija 14 %, Francija 8 %), zunaj EU je znašal uvoz iz Kitajske 3 %, iz ZDA 2 % in Rusije 2 %.Največ so uvozili vozil, mineralnih goriv, strojne, električne in elektronske opreme ter plastike.

Izvoz –uvoz blaga med leti 2017 – 2022<br />
(*) EIU napoved
Izvoz –uvoz blaga med leti 2017 – 2022
(*) EIU napoved

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Vozila 12,3 Vozila 15,0
Mineralna goriva, olja 11,3 Električna in elektronska oprema 7,9
Stroji, jedrski reaktorji 9,2 Mineralna goriva, olja 6,2
Električna in elektronska oprema 8,7 Stroji, jedrski reaktorji 6,0
Plastika in plastični izdelki 4,5 Plastika in plastični izdelki 4,9
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Španija 30,4 Španija 24,9
Nemčija 13,3 Francija 13,0
Francija 9,8 Nemčija 12,0
Italija 5,1 Združeno kraljestvo 6,1
Nizozemska 4,9 ZDA 5,0
Slovenija (53. mesto) 0,1 Slovenija (41. mesto) 0,2

Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) so na Portugalskem v letu 2018 znašale 115,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 4,8 %.

Celotne izhodne TNI Portugalske so v letu 2018 znašale 46,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -1,2 %.

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 46,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Španija, sledita pa ji Nemčija in Francija. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije in nepremičnin.

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Volkswagen 1.593,6
Siemens 940,0
STEF Iberia 229,0
Eurostars 164,3
Hotusa 160,1
Selina 137,3
Barclays Portugal 110,0

(Vir: FDI Intelligence, september 2020)
 

Zanimivosti - poslovno sodelovanje med Portugalsko in Slovenijo


Bilateralni sporazumi med Slovenijo in Portugalsko:

- Uredba o ratifikaciji sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Portugalsko
- Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Portugalsko Republiko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja s protokolom (BPOIDO)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Portugalsko o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb s protokolom (BPOSZN)
- Uredba o ratifikaciji Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Portugalsko republiko
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Portugalsko republiko o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti (BPOKIZ) ( Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2020.)


Sektorji, ki ponujajo priložnosti na portugalskem trgu so predvsem:

Gradbeništvo: osredotoča se predvsem na obnove stavb in nadgradnjo infrastrukture. Portugalska vlada je junija 2018 objavila tudi nacionalni program naložb do leta 2030, ki še dodatno spodbuja gradbeni sektor. Program predvideva tudi naložbe na področju železnic, cest, javnega prevoza in mobilnosti v mestih.

IKT sektor: na trgu obstajajo priložnosti za storitve računalništva v oblaku, analize podatkov, razvoj programske opreme, IKT storitev v pametnih mestih in IT storitev v zdravstvu.

Energetika in obnovljivi viri energije:  povpraševanje je po delih in sistemih za velike in male hidroelektrarne, napajalnikih, črpalkah, ventilih, biomasi ali tehnologiji bioplina, inženirskih delih, solarnih kompletih ter nizkocenovnih sončnih grelnikih vode. Sektor je zelo dovzeten za napredek tehnologije, ki ponuja priložnosti za vstop na trg s pomočjo skupnih raziskav ali partnerstva z lokalnimi podjetji.


Drugi perspektivni sektorji so še avtomobilski sektor, kemična industrija, električni in elektronski sektor, biotehnologija in dejavnost klicnih centrov.

Portugalski potrošniki so zvesti blagovnim znamkam, zlasti pri oblačilih. Običajno dajejo prednost uvoženim izdelkom, z izjemo živil.

Institucionalni kupci so zelo občutljivi na cene. Vodilo je najprej cena, nato kakovost. V zadnjih letih prevladuje nakupovanje pri majhnih lokalnih trgovcih, ki so blizu doma, imajo prilagojene storitve in ponujajo sveže in lokalne izdelke. Vse večje zanimanje potrošnikov je tudi za sistem maloprodaje, ki združuje internetno prodajo s fizičnimi trgovinami.

Spletna prodaja se je na Portugalskem v letu 2019 povečala za 12 % in dosegla 1,8 mlrd EUR. Po napovedih naj bi v prihodnjih petih letih rasla po 9 % povprečni letni stopnji. Zmagovalno trofejo spletnih trgovcev v letu 2019 si delita Alibaba Group Holding Ltd in AliExpress.

Pri večjih transakcijah ali manjši kreditni sposobnosti kupca se najpogosteje uporablja nepreklicni dokumentarni akreditiv, zlasti v prvem letu poslovanja.

Slovenski izvoz v Portugalsko v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
 
Delež EUR Skupina proizvodov
24 % 25.102 Farmacevtski proizvodi
24 % 24.943 Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor
10 % 10.378 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
6 % 6.639 Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor
5 % 4.864 Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume
4 % 4.373 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
 
 
Slovenski uvoz iz Portugalske v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
 
Delež EUR Skupina proizvodov
44 % 39.381 Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor
22 % 19.351 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
7 % 5.972 Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov, papirni ali kartonski odpadki in ostanki
6 % 4.950 Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume
2 % 2.230 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
2 % 1.639 Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali laminirani, tekstilni izdelki, primerni za tehnične namene
 

(Vir:Statistični urad RS, marec 2021)
 

Slovenski izvoz v Portugalsko v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):


Portugalci so zelo razgledani in izobraženi, ogromen delež jih pozna Slovenijo.
 
Portugalski izobraževalni sistem je tako kot v Sloveniji razdeljen na več delov in sicer od predšolske vzgoje do univerze. Tukaj se nahaja deveta najstarejša univerza na svetu v mestu Coimbra, ki je na tem mestu obstaja že vse od leta 1290.

Največja univerza je univerza v  Portu. Ogromno je tudi izjemno kvalitetnih zasebnih fakultet, ena izmed njih je Catolica Porto Business School. Ta šola je na Portugalskem zelo priznana, njene diplome skoraj zanesljivo zagotavljajo dobro zaposlitev. Tamkajšnji tuji in domači študenti že na polovici enoletnega študija prejmejo dve ali več ponudb za delo.

Največ gospodarskih družb se nahaja na območju Lizbone in Porta.

Lizbona. Foto: Shutterstock
Lizbona. Foto: Shutterstock


Minimalna bruto plača na Portugalskem od 1.1.2021 znaša 775,83 EUR na mesec. Povprečna bruto mesečna plača pa je na Portugalskem v letu 2020 znašala 1.418 EUR.

Življenje v Lizboni je po cenah precej primerljivo z Ljubljano. Čeprav je uradni jezik portugalščina, je zaradi množice turistov in priseljencev tudi znanje angleščine zelo pogosto. Jezik je večinoma podoben španskemu, marsikatero stvar si lahko pomagate prevesti tudi z znanjem angleščine, saj je nekaj besed zelo podobnih, tako, da jezik res ne predstavlja pretirane ovire.

Največja razlika med Slovenijo in Portugalsko, kar zadeva študij, je, da se v Sloveniji študij in tudi izobrazbo premalo ceni, saj ima ogromno Slovencev fakultetno izobrazbo, delajo pa kot prodajalci ali natakarji.

Tega na Portugalskem ne boste doživeli. Portugalci bodo šli s takšno izobrazbo raje v tujino, kot da bi opravljali takšna dela. Med mladimi Portugalci je zelo priljubljen odhod v tujino.
 
Očitna razlika je tudi v tem, da se za študij odloči tudi manjši del populacije. Privilegija brezplačnega študija namreč ne poznajo. Na javnih fakultetah študij stane okoli 1.500 evrov na letnik, zasebne šole so še dražje.

Za leto in pol dolg študijski program se na zasebni fakulteti odšteje približno devet tisoč evrov. Študij vključuje veliko več sprotnega dela, kot so poročila in predstavitve, poudarka na izpitih je precej manj. Prav tako ni toliko poudarka na učenju na pamet, učenju iz knjig, ampak bolj na praksi.
 
Največjo skrb predstavlja celodnevni delovnik, dela se od jutra do večera, dobesedno. Delati namreč začnejo dokaj pozno, med deveto in deseto uro. Delajo štiri ure, imajo uro premora, nato pa delajo še štiri ure.

Domov tako prihajajo ob poznih večernih urah, zasebno družabno življenje pa se jim začne šele nekje po osmi uri zvečer.


Poslovni imeniki in koristne povezave:

  1. cylex - vodnik po portugalskih podjetjih
  2. guianet - poišči posel na Portugalskem
  3. portoxxi - portugalski poslovni imenik
  4. the Yellow Pages - portugalske rumene strani
  5. expat - portugalski poslovni imenik
  6. portugalin - poslovni imenik portugalskih podjetij  
Reševanje korona krize bo zlasti usmerjeno v okrevanje po globoki gospodarski krizi.

Vlada pripravlja ambiciozen naložbeni načrt, ki predvideva nadgradnjo železniške in pomorske infrastrukture, investicije v izobraževalni sistem ter zmanjšanje emisij. Zaradi visoke ravni javnega dolga bo vlada skušala omejiti porabo, kjer je to mogoče.

Vendar znižanje plač, ki se je zgodilo po krizi državnega dolga leta 2012, ni verjetno.

Prav tako je manj verjeten napredek pri liberalizaciji trga dela, pa tudi nekaterih proizvodnih in drugih trgov, saj se vlada sooča z nasprotovanjem levo usmerjenih strank.

Upravljanje nacionalnega letalskega prevoznika TAP, ki se je znašel v hudi finančni stiski, je za zdaj pod nadzorom države, a bo njegovo upravljanje v prihodnjih negotovih letih precej težko. (Vir: EIU; Factiva, februar 2021)
 

Več iz rubrike

Komentarji: