Odpiramo vrata tujine: Portugalska – doing business (1/4)

República Portuguesa, latinski izvor Portus Cale, ki ima prekrasen prevod – Lep pristan, je označeval najprej grško, nato pa rimsko naselbino na območju današnjega mesta Porto, v deželi prijaznih in zasanjanih ljudi, Portugalski. Christiano Ronaldo, Salvador Sobral, Ferdinand Magellan, Antonio Salazar, razgibana narava, preteklost zlate osvajalske dobe, evropska sodobnost, zeleno vino in morska bolezen. Vse to je otožna država ob Atlantiku. Je pestra in slikovita, obdana z neskončnimi plažami, visokimi klifi, zavita v pisane hiše in vinograde, samostane ter zvoke nežnega fada.


 

Osnovne značilnosti

Portugalska je država na skrajnem delu jugozahodne Evrope, na Iberskem polotoku. Na zahodu in jugu jo objema Atlantski ocean, na vzhodu in severu Španija. Vključuje tri otočja v Atlantiku - Azore (Açores), Madeiro in Salvages (Ilhas Selvagens). Slednje je majhna in nenaseljena otoška skupina, ki jo upravljajo iz Madeire. Azorski otoki in Madeira pripadajo srednje atlantskemu grebenu.

Portugalska ima izredno dolgo obalo, z obsežnimi plažami, in sicer 943 km ob kontinentalnem delu države, 667 km na Azorih ter 205 km na Madeiri in otočju Salvages. Pomembna značilnost je delta Ria de Aveiro, ki je dolga 45 km  in do 11 km široka. Bogata je predvsem z ribami in morskimi ptiči.

Država je upravno razdeljena na 308 občin (município ali concelho), te pa dalje na skupno 4260 civilnih župnij (freguesia). Na višji ravni so občine združene v 18 okrožij:

• Aveiro, Beja, Braga, Bragança, Castelo Branco, Coimbra, Évora, Faro, Guarda, Leiria, Lisboa, Portalegre, Porto, Santarém, Setúbal, Viana do Castelo, Vila Real, Viseu

Vsa okrožja so poimenovana po svojih glavnih mestih. Poleg njih sta upravni enoti še avtonomni regiji Azori in Madeira. Država je upravno razdeljena na 308 občin in 3 092 krajevnih skupnosti.

Občine, krajevne skupnosti in nacionalna vlada so na operativni ravni edine pravno prepoznavne lokalne upravne enote.
Razdeljena je na 5 enot:

• Severna Portugalska

Kraji:Porto, Braga, itd. Velja za zgodovinsko pomemben del, saj velja za zibelko naroda. V njej se nahaja drugo največje mesto v državi, Porto. V notranjem delu je pokrajina gorata s planotami ter se po štirih prelomnicah deli na ustrezna kmetijska področja.

• Severno centralna Portugalska

Kraji:Coimbra, Aveiro, itd. Tukaj leži mesto Coimbra z deveto najstarejšo univerzo na svetu, ter mesto Aveiro, ki uživa sloves »portugalskih Benetk«.

• Južno centralna Portugalska

Kraji:Lizbona, Evora, itd. Mesto sedmih gričev ali Lizbona, glavno mesto Portugalske, se nahaja tukaj.

• Južna Portugalska

Kraji:Faro,Beja... V pokrajini Algarve domujejo plaže, sonce in ravnina, s toplimi in suhimi območji.

• Azori

Kraji:Horta, Ponta Delgada. Azori so najoddaljenejše ozemlje Evropske unije.
 
 

• Madeira

Kraji Funchal, Calheta. Za Madeiro pravijo, da je tam večna pomlad in da je "dragulj Atlantika".

Reke

Celinska Portugalska se po svoji glavni reki Tejo deli na dva dela - severni in južni del. Poleg Teja so glavne reke še Douro, Minho in Guadiana.

Vse izvirajo v Španiji. Reka Mondego izvira v gorovju Serra da Estrela, 1993 metrov nad morjem. Na otoku Pico se v nebo vzpenja najvišja točka v deželi, ugasli vulkan Mount Pico (2351 metrov). Poznan je naravni park Arrábida, ki se nahaja  severno od izliva reke Sado v Atlantski ocean.


 

Klima

Čeprav Portugalska ni zelo velika država se vreme in klima na severu in jugu, ter ob obali in notranjosti razlikuje.

Poletja so v povprečju topla do vroča s temperaturami od 25°C na severu pa do 30°C južneje ob obali.

V notranjosti Portugalske pa so temperature lahko ekstremno visoke in sicer tudi do 45°C, vendar ne vsako leto.

Temperatura ponoči pa se giblje med 15°C in 20°C, v višje ležečih predelih pa so noči lahko tudi hladne. Zimsko povprečje je med 15°C in 20°C podnevi, ter 5°C do 10°C ponoči.

Temperature v notranjosti in višjih predelih se lahko čez noč spustijo tudi pod 0°C včasih pa tudi do -10°C. Prav tako v teh krajih sneg ni nič nenavadnega, saj lahko zapade od decembra do februarja.

Najprimernejši čas za obisk celinske Portugalske je obdobje med aprilom in oktobrom, za obisk arhipelagov Madeira in Azori pa sta primerni tudi pozni jesen in zima.
 

Velikost države, valuta, država

Skupna površina je 91.906 km², prebivalcev ima 10,3 milijona, od tega 81% rimokatoličanov, 3,3% drugih kristjanov in 15,7% neopredeljenih. Uradni nacionalni jezik je portugalščina, a poleg nje je  uradni še mirandeški jezik (Língua mirandesa), ki ga govori približno 15.000 ljudi na severovzhodu Portugalske ob španski meji (območje Bragança). Po svetu (nekdanje kolonije) govori portugalsko cca. 200 milijonov ljudi v Afriki in Braziliji.

Valuta je enaka naši – euro. Mednarodna oznaka je PT/PRT. Himna se imenuje A Portuguesa, domena .pt,  klicna številka pa se glasi +351 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 112. Po srednje evropskem časovnem pasu so eno uro za Slovenijo.

Glavno in največje mesto je Lizbona. Ima 505.526 prebivalcev. To je najbolj zahodno glavno mesto na celinski Evropi in edino ob obali Atlantika. Velja za eno izmed najstarejših mest ne le na območju Zahodne Evrope, ampak tudi na svetu.

Okoli 3 milijone ljudi živi v metropolitanskem območju Lizbone, vključno s portugalsko riviero (kar predstavlja približno 27% prebivalstva države) Najzahodnejše območje predstavlja najbolj zahodno točko kontinentalne Evrope, ki je znana kot Cabo da Roca in je v gričevju Sintra.

Prestolnica je poleg mesta Porto edina priznana kot globalno mesto na alfa ravni zaradi svojega pomena financ, trgovine, medijev, zabave, umetnosti, mednarodne trgovine, izobraževanja in turizma. Je eno glavnih gospodarskih središč na celini, z rastočim finančnim sektorjem in eno od največjih pristanišč za kontejnerje na atlantski obali Evrope.

Predstavlja vezivo ostalih glavnih portugalskih mest kot so Braga, Porto in Coimbra. Zaseda deveto mesto na seznamu najbolj obiskanih metropol v južni Evropi, po Rimu, Carigradu, Barceloni, Milanu, Benetkah, Madridu, Firencah in Atenah. V letu 2017 jo je obiskalo 3.320.300 turistov.

Večina sedežev multinacionalnih korporacij na Portugalskem je prav tukaj, v prestolnici. Je tudi politično središče države, kot sedež vlade in rezidenca predsednika države.
 
Status velikega mesta ima še Porto, medtem, ko se lahko na lokalni ravni prebivalci Lizbone običajno sklicujejo na Lizbono v smislu zgodovinskih Bairros de Lisboa (sosesk).

Te skupnosti nimajo jasno opredeljenih meja in predstavljajo posebne četrti mesta, ki imajo skupno zgodovinsko kulturo, podobne življenjske standarde in prepoznavne arhitekturne znamenitosti, kot so na primer Bairro Alto, Alfama, Chiado, itd.

Zgodovina

 
Portugalska je dežela z bogato zgodovino. Njeno zgodovino lahko na grobo razdelimo na 4 obdobja:

• Čas pred Rimljani - Na današnjem območju Portugalske so živeli staroselci, kasneje pa so se tja preseljevala tudi keltska plemena.
• Čas Rimljanov - Rimljani so začeli ozemlje osvajati okoli leta 219 pr. n. št. ter ga osvojili šele 200 let kasneje. Dotedanje prebivalce so nasilno izgnali. Vendarle so kasneje Rimljani strli odpor s pomočjo prevare, saj so podkupili člane enega izmed plemen in ti so njihovega vodjo ubili in s tem dali Rimljanom priložnost osvojitve severnega ozemlja, kar jim je kasneje tudi uspelo. Središče je bilo mesto Pax Julia (današnja Beja). Rimska zapuščina je na Portugalskem zelo obsežna.
• Germanska kraljestva - V V. stoletju so ozemlje današnje Portugalske napadli in zasedli Germani. Tam so začeli z načrtnim poseljevanjem na območju rek Cávado in Homem, zato temu območju tudi pravijo Terras de Boiro ali dežela Buirov.
• Mavrska nadoblast in rekonkvista - Leta 711 je Iberski polotok napadlo Severno Afriško pleme Mavri, vendar so leta 868 osvojeno ozemlje izgubili, saj so mu ponovno zavladali Goti. Leta 1143 je bila država uradno priznana z veliko pomočjo svetega sedeža. Glavno mesto preselijo v Lizbono leta 1255 in od takrat dalje Portugalska svojih meja ni več bistveno spremenila. Portugalska ima z Anglijo iz leta 1386 sklenjeno pogodbo Treaty of Windsor, ki predstavlja zavezništvo med državama.

Pravni red Portugalske

Pravni red Portugalske temelji na ustavi iz leta 1976 in nazadnje spremenjeni leta 2004. Po političnem sistemu je parlamentarna demokratična republika.

Zakonodajno oblast izvaja enodomni parlament (Assembleia da República in šteje 230 članov, ki so izvoljeni za obdobje največ štirih let). Zadnje parlamentarne volitve so bile leta 2019, naslednje bodo 2023. Zadnje predsedniške volitve so bile letos januarja, naslednje bodo čez 5 let.

Predsednik, ponovno izvoljen v petletni mandat je Marcelo Rebela de Sousa. Na dan predsedniških volitev so v državi zabeležili nov rekord žrtev pandemije in sicer 275 mrtvih in 11.721 novih okužb, kar napoveduje drugi težki mandat za vodjo države. Pomembne organe predstavljajo še premier, ki izvaja izvršilno oblast države, vlada in sistem sodišč.

Portugalska je članica OZN od leta 1955 ter ustanovna članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Evropskega združenja za prosto trgovino. Iz slednjega je leta 1986 izstopila, ko je postala članica Evropske gospodarske skupnosti (danes EU).
Dežela je polnopravna članica Evropske unije in  sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU.

Že mnogokrat je predsedovala Svetu EU, tudi trenutno je na vodilnem položaju vse do junija, ko bo vodstvo prevzela prav Slovenija.
Članica Schengenskega območja je postala 26. marca 1995. Včlanjena je tudi v OECD,  in WTO.
 
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.