Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Luksemburgu (2/5)

Luksemburg je najbogatejša država v Evropski uniji na prebivalca, njeni državljani pa uživajo visok življenjski standard. Je glavno središče velikega zasebnega bančništva, finančni sektor pa največ prispeva k njegovemu gospodarstvu. Glavne trgovinske partnerice države so Nemčija, Francija in Belgija. Prav zaradi njih ima mešano gospodarstvo, ki vključuje visoko stopnjo odprtosti in podjetniške dejavnosti, v kombinaciji s centraliziranim gospodarskim načrtovanjem in vladnimi predpisi.

Uživa naziv druge najbogatejše države na svetu, s povprečnim BDP - jem na prebivalca 113,196 USD (2019). Visoka številka je deloma posledica nizke populacije v državi, ter ​​uravnoteženega finančnega stanja.

Za gospodarstvo Luksemburga so značilne srednje hitra rast, nizka inflacija in visoka raven inovacij. Brezposelnost je v Luksemburgu tradicionalno nizka, čeprav je po finančni krizi leta 2008 narasla na 6,1 %. Luksemburg ima izjemo visok zunanji dolg, leta 2019 je znašal 22,1 % BDP-ja.

Razlog, da ima Luksemburg tako visok delež zunanjega dolga, je, da je bančništvo njegova osnovna dejavnost, vse mednarodne vloge pa se štejejo kot zunanji dolg. A zavedati se moramo, da veliko ljudi dolguje denar tudi njim.

Najpomembnejši vidik pro integracijske politike Luksemburga je bila podpora države Evropski uniji. EU je med državami članicami odpravila trgovinske ovire, kot so carine (leta 2000 jih je bilo 15), in pomagala pri usklajevanju zunanjetrgovinskih praks.

Luksemburška blaginja je prej temeljila na proizvodnji jekla. Z zatonom te industrije se je Luksemburg gospodarsko razpršil in je zdaj najbolj znan po svojem statusu najmočnejšega evropskega centra za upravljanje naložb. Njegovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od bančnega, jeklarskega in industrijskega sektorja.

Glavni razlog, zakaj je Luksemburg glavno evropsko bančno in finančno središče, je, da imajo njegove banke visoko stopnjo likvidnosti. Ta ekonomska svoboda je prispevala k številnim tekočim bančnim dejavnostim v državi in ​​pomagala Luksemburgu postati jedro bančne industrije v Evropi.

Glavne panoge: bančne in finančne storitve, gradbeništvo, nepremičninske storitve, železo, kovine in jeklo, informacijska tehnologija, telekomunikacije, prevoz tovora in logistika, kemikalije, inženiring, pnevmatike, steklo, aluminij, turizem, biotehnologija.

Industrija: vodilne industrije so železna in jeklena, plastična in gumijasta, kemična, ter mehanska in električna.

Kmetijstvo: Luksemburg ima 60000 hektarov njiv in trajnih nasadov ter 66000 hektarov travnikov in pašnikov. Najpomembnejša panoga je mlečna in mesna govedoreja (okoli 214000 glav živine). Značilni sta velika mehanizacija in specializacija kmetij. Pridelujejo koruzo, ječmen, pšenico, rž, jabolka, slive, hruške, imajo pa tudi vinograde.

Turizem: Luksemburg obišče na leto okoli 800.000 tujih turistov.  Prevladuje enodnevni nakupovalni turizem, predvsem iz Nemčije.

Promet: Cestni promet je dobro razvit. Celotna dolžina cest v državi je 5160 km, od tega 118 km avtocest, ki povezujejo glavno mesto z ostalimi državami.
 

Pregled gospodarskih gibanj v Luksemburgu

Izvoz: Glavne izvozne surovine v Luksemburgu so: jekleni izdelki, stroji in oprema, živila, diamanti, kemikalije, steklo, gumijasti izdelki in drugi izdelki. Glavne izvozne partnerice Luksemburga so: Nemčija, Francija in Belgija.

Vrednost blagovnega izvoza iz Luksemburga je leta 2020 znašala 13,4 milijarde dolarjev. Skupni izvoz blaga iz Luksemburga se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšal za 8,35 %. Izvoz blaga se je zmanjšal za 1,22 milijarde dolarjev (vrednost blagovnega izvoza iz Luksemburga je leta 2019 znašala 14,6 milijarde dolarjev).

Blagovna menjava z državami EU predstavlja 84 % celotnega luksemburškega izvoza (Nemčija 27 %, Belgija 15 %, Francija 14 %), zunaj EU je znašal izvoz v ZDA 3 % in na Kitajsko 2 %.

Luksemburški izvoz 2020 po državah:
Najpomembnejše izvozne destinacije blaga iz Luksemburga v letu 2020:

• Nemčija s 26-odstotnim deležem (3,52 milijarde ameriških dolarjev)
• Francija s 16-odstotnim deležem (2,15 milijarde ameriških dolarjev)
• Belgija z 12,4-odstotnim deležem (1,66 milijarde ameriških dolarjev)
• Nizozemska z deležem 5,42% (729 milijonov ameriških dolarjev)
• Italija z deležem 3,97% (534 milijonov ameriških dolarjev)
• Združeno kraljestvo z deležem 3,43% (462 milijonov ameriških dolarjev)
• Poljska z 2,57-odstotnim deležem (346 milijonov ameriških dolarjev)
• Španija z 2,47-odstotnim deležem (333 milijonov ameriških dolarjev)
• ZDA z deležem 2,29% (308 milijonov ameriških dolarjev)
• Avstrija z 1,89-odstotnim deležem (254 milijonov ameriških dolarjev)

Struktura izvoza iz Luksemburga leta 2020, ki jo predstavljajo naslednje glavne blagovne skupine:

• 13,4% (1,8 milijarde ameriških dolarjev): 84 - jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli
• 11% (1,49 milijarde USD): 39 - Umetne mase in izdelki iz nje
• 9,79% (1,31 milijarde ameriških dolarjev): 72 - železo in jeklo
• 8,89% (1,19 milijarde ameriških dolarjev): 87 - Vozila, razen železniškega ali tramvajskega voznega parka, ter njihovi deli in dodatki
• 5,81% (782 milijonov ameriških dolarjev): 73 - izdelki iz železa ali jekla
• 4,98% (670 milijonov ameriških dolarjev): 85 - električni stroji in oprema ter njihovi deli; snemalniki in reproduktorji zvoka, snemalniki in reproduktorji televizijskih slik in zvoka ter deli in dodatki za take izdelke
• 4,61% (620 milijonov USD): 40 - Guma in izdelki iz nje
• 3,23% (435 milijonov ameriških dolarjev): 04 - mlečni izdelki; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
• 3,22% (433 milijonov ameriških dolarjev): 48 - papir in karton; izdelki iz papirne kaše, papirja ali kartona
• 3,21% (432 milijonov ameriških dolarjev): 76 - aluminij in izdelki iz aluminija

 

Kaj je Luksemburg izvozil leta 2020?

Najpomembnejši luksemburški izvoz v letu 2020:

• 5,49% (738 milijonov USD): 7216 - Koti, oblike in profili iz železa ali nelegiranega jekla.
• 4,84% (651 milijonov USD): 8703 - avtomobili in druga motorna vozila, namenjena predvsem za prevoz oseb (razen tistih iz tarifne številke 87.02), vključno s kombiji in dirkalnimi avtomobili.
• 3,63% (489 milijonov USD): 4011 - nove pnevmatike iz gume.
• 2,98% (400 milijonov USD): 7301 - pločevine iz železa ali jekla, izvrtane ali ne, izsekane ali izdelane iz sestavljenih elementov; varjeni koti, oblike in profili iz železa ali jekla.
• 2,82% (379 milijonov USD): 4811 - papir, karton, celulozna vata in mreže iz celuloznih vlaken, prevlečeni, impregnirani, prekriti, površinsko obarvani, površinsko okrašeni ali potiskani, v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, poljubne velikosti , razen blaga, opisanega v tar. št. 48.03, 48.09 ali 48.10.
• 2,8% (376 milijonov USD): 3919 - Samolepilne plošče, listi, folije, folije, trakovi, trakovi in ​​druge ravne oblike iz umetnih snovi, v zvitkih ali ne.
• 2,54% (342 milijonov USD): 5603 - netkani materiali, impregnirani, prevlečeni, prekriti ali laminirani ali ne.
• 2,2% (295 milijonov USD): 3923 - izdelki za prevoz ali pakiranje blaga iz umetnih mas; zamaški, pokrovi, pokrovi in ​​druga zapirala iz umetnih snovi.
• 2,03% (273 milijonov USD): 8477 - Stroji za obdelavo gume ali plastike ali za izdelavo izdelkov iz teh materialov, ki niso navedeni in ne zajeti drugje v tem poglavju.

 
Uvoz: Glavno uvoženo blago v Luksemburg so goriva, živila, rude in kovine, različna potrošna dobrina. Luksemburg uvaža predvsem iz Evropske unije – delež uvoza iz EU predstavlja 88 % (Belgija 35 %, Nemčija 26 %, Francija 11 %), zunaj EU je znašal uvoz iz ZDA 4 %, iz Kitajske 2 % in Japonske 2 %.

Vrednost blagovnega uvoza v Luksemburg je leta 2020 znašala 20 milijard dolarjev. Skupni uvoz blaga v Luksemburg se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšal za 9,1 %. Uvoz blaga se je zmanjšal za 2,06 milijarde dolarjev (vrednost uvoza blaga v Luksemburg je leta 2019 znašala 22 milijard dolarjev)

Luksemburški uvoz 2020 po državah:
Najboljši trgovinski partnerji (uvozni viri) Luksemburga leta 2020:

• Belgija z 24-odstotnim deležem (5,03 milijarde ameriških dolarjev)
• Nemčija z 23-odstotnim deležem (4,92 milijarde ameriških dolarjev)
• Francija z 10,7-odstotnim deležem (2,22 milijarde ameriških dolarjev)
• Druga Evropa, razen s 4,73% (976 milijonov USD)
• Nizozemska z deležem 3,86% (795 milijonov USD)
• Kitajska z deležem 3,25% (671 milijonov ameriških dolarjev)
• ZDA z deležem 3,19% (659 milijonov ameriških dolarjev)
• Italija z deležem 3,02% (624 milijonov ameriških dolarjev)
• Španija z 2,76-odstotnim deležem (570 milijonov ameriških dolarjev)
• Japonska z 2,09-odstotnim deležem (432 milijonov ameriških dolarjev)

Struktura uvoza v Luksemburg leta 2020, ki jo predstavljajo naslednje glavne blagovne skupine:

• 14,9% (3,08 milijarde ameriških dolarjev): 87 - Vozila, razen železniškega ali tramvajskega voznega parka, ter njihovi deli in dodatki
• 10,2% (2,1 milijarde ameriških dolarjev): 84 - jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli
• 7,09% (1,46 milijarde ameriških dolarjev): 27 - mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski
• 6,21% (1,28 milijarde ameriških dolarjev): 85 - električni stroji in oprema ter njihovi deli; snemalniki in reproduktorji zvoka, snemalniki in reproduktorji televizijskih slik in zvoka ter deli in dodatki za take izdelke
• 6,04% (1,24 milijarde USD): 39 - Umetne mase in izdelki iz nje
• 5,17% (1,06 milijarde ameriških dolarjev): 72 - železo in jeklo
• 2,63% (543 milijonov ameriških dolarjev): 30 - farmacevtski izdelki
• 2,62% (540 milijonov USD): 88 - Zrakoplovi, vesoljska plovila in njihovi deli
• 2,33% (480 milijonov ameriških dolarjev): 22 - pijače, žgane pijače in kis
• 2,29% (472 milijonov ameriških dolarjev): 48 - papir in karton; izdelki iz papirne kaše, papirja ali kartona

Kaj je Luksemburg uvozil leta 2020?

Luksemburški najboljši uvoz v letu 2020:

• 10,6% (2,2 milijarde USD): 8703 - avtomobili in druga motorna vozila, namenjena predvsem za prevoz oseb (razen tistih iz tarifne številke 87.02), vključno s kombiji in dirkalnimi avtomobili.
• 4,99% (1,03 milijarde USD): 2710 - naftna olja in olja, pridobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; pripravki, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas.% ali več naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, pri čemer so ta olja osnovne sestavine pripravkov; odpadna olja.
• 2,37% (489 milijonov USD): 7204 - Železni odpadki in ostanki; pretaljevanje odpadnih ingotov iz železa ali jekla.
• 2,33% (480 milijonov USD): 3004 - zdravila (razen blaga iz tar. Št. 30.02, 30.05 ali 30.06), sestavljena iz mešanih ali nemešanih izdelkov za terapevtsko ali profilaktično uporabo, v odmerjenih odmerkih (vključno s tistimi v obliki transdermalnih dajalnih sistemov) ali v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno.
• 2,12% (438 milijonov USD): 8802 - druga letala (na primer helikopterji, letala); vesoljska plovila (vključno s sateliti) ter suborbitalne in vesoljske ladje.
• 1,51% (311 milijonov USD): 8471 - stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove enote; magnetni ali optični čitalniki, stroji za prepisovanje podatkov na nosilce podatkov v kodirani obliki in stroji za obdelavo takih podatkov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu.
• 1,45% (298 milijonov USD): 8477 - Stroji za obdelavo gume ali plastike ali za izdelavo izdelkov iz teh materialov, ki niso navedeni in ne zajeti drugje v tem poglavju.
• 1,38% (285 milijonov USD): 8525 - oddajniki za radiotelefonijo, radiotelegrafijo, radiodifuzijo ali televizijo, vključno z vgrajenimi sprejemnimi napravami ali napravami za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali ne; televizijske kamere; videokamere za fotografije in drugi snemalniki video kamer; digitalni fotoaparati.
• 1,36% (282 milijonov USD): 0406 - Sir in skuta.

Vir: trendeconomy.com
 

Zanimivosti – poslovno sodelovanje med Luksemburgom in Slovenijo

 

 

		Veljavni sporazumi med Slovenijo in Luksemburgom:
1.		Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Velikega vojvodstva Luksemburg v izobraževanju, kulturi in znanosti (BLUIKZ)
2.		Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Velikim vojvodstvom Luksemburg o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja s protokolom (BLUIDO)
3.		Zakon o ratifikaciji Konvencije o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Velikim vojvodstvom Luksemburg (BLUSV)
4.		Zakon o ratifikaciji Protokola o spremembah konvencije med Republiko Slovenijo in Velikim vojvodstvom Luksemburg o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BLUIDO-A)
5.		Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Velikega vojvodstva Luksemburg o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov (BLUIMVTP)
6.		Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Velikega vojvodstva Luksemburg o cestnem prevozu (BLUCP)
7.		Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Velikega vojvodstva Luksemburg o rednem zračnem prometu (BLUZP)

  
 
Ostale konzultacije med državama dostopne na: https://www.gov.si/drzave/luksemburg/odnosi-slovenija-luksemburg/
Vir:  gov.si

Slovenci, ki so v zadnjih petnajstih letih prišli v Luksemburg, so del drugega vala priseljencev. Prvi val je bil v prvi polovici 20. stoletja, ko je država še izvažala železovo rudo. Drugi val izseljencev pa se je začel leta 2004, ko so se začeli priseljevati uslužbenci v evropskih inštitucijah. Leta 2011 je bilo glede na statistiko v Luksemburgu 422 Slovencev, sedaj jih je več kot 700. Za eno najbogatejših držav v Evropi se torej zdi, da je nova meka evropskih »gastarbajterjev«.

Če v Luksemburgu kaj velja, so to pravila. Prav vsi se držijo pravil. V državi se vse vrti tudi okoli financ – finančni sektor je eden od stebrov gospodarstva. V državi je kapitalizem v svoji najčistejši obliki – plače so res veliko boljše kot v Sloveniji, a so tudi najemnine toliko višje. Po drugi strani pa je življenje lažje. Z minimalno plačo 2000 evrov bruto si lahko pokriješ osnovne stroške bivanja. Dve osebi, z dvema minimalnima plačama tu lažje živita kot v Sloveniji. Seveda pa je vprašanje, ali visoka plača zagotavlja tudi kakovostno življenje. Družba je bolj ali manj podrejena delu. Dela se veliko. Nerodno je, da se delavnik začne ob devetih, čas za malico pa se navadno ne šteje v obveznih 8 ur, kar pomeni, da delo že v normalnem delovnem času vzame ves dan, in to brez nadur, ki pa so v tej deželi nekaj povsem običajnega. Celodnevno delo staršev pomeni tudi, da so otroci vse dneve v šolah, natančneje od osmih do pol dvanajstih v kratkih dneh (dvakrat na teden), ob dolgih šolskih dnevih (trikrat na teden) pa imajo pouk še popoldne od dveh do štirih. Šole običajno ne organizirajo kosil. Zato obstajajo posebne službe, ki v vmesnem času otroke odpeljejo iz šole, jih nahranijo in poskrbijo za animacijo, nato pa odpeljejo nazaj, kjer počakajo, da starši končajo delo – kar je lahko tudi ob pol osmih zvečer.  Prisotno je razosebljanje družbe. Otroke dajo v varstvo, da bodo lahko šli v službo. Kako drugače, kot denimo v Italiji. 

LSBC – Luxembourg –Slovenian business club - podjetjem in zagonskim podjetjem nudi podporno in razvejano mrežo za B2B partnerstva na njihovem želenem trgu. Nadalje zagotavljajo izmenjavo poslovnega znanja, najboljših poslovnih praks, izkušenj v poslovni skupnosti in dostop do naprednih poslovnih mrež, ki jih sestavljajo nastajajoča skupnost med regionalnih podjetniških in sodelujočih podjetnikov. LSBC podpira Javna agencija SPIRIT Slovenija, uradni partner Slovenije za koncept b2fair (razvila ga je Chambre de Commerce Luxembourg) in aktivni partner in član različnih organizacij v obeh državah JVE in širše regije.
  V Luksemburgu znaša povprečni neto prilagojeni razpoložljivi dohodek na prebivalstvo  39 264 USD, kar je precej višje od povprečja OECD, ki znaša 33 604 USD na leto. Med najbogatejšimi in najrevnejšimi je precejšen razkorak - zgornjih 20 % prebivalstva zasluži skoraj petkrat več kot spodnjih 20 %. Oseba, ki dela v Luksemburgu, običajno zasluži približno 4.910 EUR na mesec. Plače se gibljejo od 1.240 EUR (najnižje povprečje) do 21.900 EUR (najvišje povprečje, dejanska najvišja plača je še višja). To je povprečna mesečna plača, vključno z nastanitvijo, prevozom in drugimi ugodnostmi. Minimalna plača v Luksemburgu za nekvalificirane delavce, starejše od 18 let, je 1.992,96 EUR na mesec (2.142,90 USD) ali 11,12 EUR na uro (12,39 USD). Plače se med različnimi poklici drastično razlikujejo.  Po podatkih s spletnega mesta Pay Scale so povprečne plače za priljubljena delovna mesta naslednje: Višji vodja izdelkov: 87.600 EUR. Vodja IT-projekta: 68.400 EUR. Pravni svetovalec: 52.730 EUR.
  Vir: salaryexplorer.com

Kako postati državljan Luksemburga?
Odrasli, ki so se naselili v Luksemburgu pred 18. letom, lahko zaprosijo za luksemburško državljanstvo, če:

• zakonito prebivajo v Luksemburgu najmanj 5 let
• poznajo luksemburški jezik, kar dokazuje potrdilo o opravljenem tečaju iz luksemburškega jezika

Luksemburg je dobra destinacija za odprtje podjetja - dinamičnost, odprtost in gospodarska stabilnost so del luksemburškega DNK. Luksemburško gospodarstvo je močno in raznoliko. Luksemburg, ki ga bonitetne agencije ocenjujejo z AAA s trdnimi makroekonomskimi osnovami, ponuja močne dolgoročne možnosti rasti in trajno ustvarjanje delovnih mest.

Največ priložnosti za delo: avtomobilska in pametna mobilnost - Luksemburg je eno vodilnih poslovnih središč za avtomobilske inovacije in pametno mobilnost; Cleantech; finančne storitve; e-učenje; »dropshipping«; spletne igre; svetovanje; lastništvo e-trgovine.

Najbolj pa se iz finančnega vidika splača odpreti podjetja s knjigovodsko oziroma računovodstvo dejavnostjo – ta podjetja v povprečju ustvarijo 19,8 % čistega dobička.