Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Litvi (2/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Litvo.
Fotografija: Litva. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Litva. Foto: Shutterstock

Gospodarstvo Litve je največje gospodarstvo med tremi baltskimi državami. Litva je članica Evropske unije in njen BDP na prebivalca je najvišji v baltskih državah – 54.63 milijarde USD v letu 2019. Litovsko gospodarstvo je po ponovni osamosvojitvi leta 1990, zraslo za več kot 500 %.
 
Litva se je preusmerila v tržno gospodarstvo, v katerem zasebni sektor predstavlja večino BDP.
 
Je razvita država, z visokim dohodkom naprednega gospodarstva in zelo visokim indeksom človekovega razvoja.
 
Litva je do konca petdesetih let doživela obsežno industrializacijo. Kemična tovarna v Kėdainiai je bila ustanovljena leta 1959 in deluje še danes pod imenom „Lifosa“, kot tovarna za umetna gnojila, odprta v Jonavi leta 1962, zdaj pa jo upravlja podjetje Achema.
 
Gospodarstvo je izjemno perspektivno. Po osamosvojitvi se je  povezala s številnimi znanimi mednarodnimi delniškimi družbami, zavarovalnicami in bankami. Zaradi dobrih delovnih navad in kvalitetnih uslug postajajo prepoznavni. Razvite so pristaniške, pomorske, tekstilne, finomehanične, elektronske, kemične, farmacevtske, lesne in druge dejavnosti.
 
Leta 2019 je njen državni dolg znašal približno 21,34 milijarde ameriških dolarjev.
 
Trenutno je kratkoročni cilj vlade, da se ukvarja predvsem z zajezitvijo širjenja korona virusa, blaženjem gospodarskih posledic, ki jih je pandemija povzročila in s programom cepljenja. Srednjeročno ima litvanska vlada dva strateška cilja: gospodarsko preobrazbo in zmanjšanje neenakosti. Najprej se bo država osredotočila na gospodarsko preobrazbo. Na Evropskem svetu se je predsedniku uspelo dogovoriti za financiranje, ki ga bodo usmerili v gospodarsko preoblikovanje, pa tudi v reševanje starih problemov, kot so neustrezna kakovost izobraževanja ter socialna in regionalna izključenost. Sredstva bodo namensko uporabili in vlagali tam, kjer obstajajo predpogoji za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo, v različne podjetniške inkubatorje in v izobraževanje.
 
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock


Druga prednostna naloga vlade je zmanjšanje neenakosti. Dohodkovna neenakost je velika in zaostaja za povprečjem EU. Potrebni so različni davčni ukrepi, kot je dosledno povečevanje dohodka, oprostitve davka in indeksacija pokojnin. Cilj reform je doseči boljše rezultate na omenjenih področjih v smislu kakovosti, povečati konkurenčnost države, povečati učinkovitost uporabe javnih virov ter zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ. 
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.
 
Kmetijstvo prispeva 3 % BDP in zaposluje 7 % aktivne delovne sile. 

Storitveni sektor prispeva 68 % BDP in zaposluje več kot 2/3 aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši segment storitvenega sektorja je IKT. 

Industrijski sektor prispeva 29 % BDP in zaposluje približno 26 % aktivnega prebivalstva.
 
image_alt
Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo na Fidžiju (2/5)

Kmetijstvo: Glavni kmetijski pridelki so pšenica, ječmen, krompir, sladkorna pesa in vino. Pomembni segmenti kmetijskega sektorja so še govedoreja, ovčereja, prašičereja in gozdarstvo. Njive in trajni nasadi pokrivajo 2 mio ha ali več kot 1/3 ozemlja države. Kljub pandemiji covida-19, se je celotna kmetijska proizvodnja leta 2020 povečala za 4 %.
Industrija: Glavne industrijske panoge so proizvodnja elektronskih izdelkov, kemična in strojna industrija, obdelava kovin, proizvodnja gradbenega materiala in gospodinjskih aparatov, ter živilska, tekstilna in pohištvena industrija. Pomembna segmenta sta tudi rafinerija nafte (Litva ima od leta 2016 12.000.000 sodčkov dokazanih zalog nafte), zaseda 88. mesto na svetu in ladjedelništvo.
 
V letu 2020 je Litva beležila -4,9 % upad industrijske proizvodnje. V letu 2021 naj bi industrijska proizvodnja zrasla za 5,5 %, v letih 2022 in 2023 pa napovedujejo rast za 4,8 %.
  • Živilska industrija: Živilsko-predelovalna industrija je največja industrija v Litvi, saj predstavlja približno 15 % celotne proizvodne v državi. Delež živilsko-predelovalne industrije je v letu 2020 predstavljal 30 % celotne proizvodnje v državi. Analitiki v prihodnjih 5 letih napovedujejo nekaj sprememb v vzorcih porabe, saj se potrošniki bolj zavedajo zdravja in ustvarjajo povpraševanje po razvoju novih izdelkov. V letu 2024 naj bi se poraba za meso in perutnino zmanjšala na 16,8 % skupne porabe za hrano, medtem ko naj bi se poraba za sveže in konzervirano sadje povečala na 10,5 % z 9,8 % v letu 2020. Največji proizvajalec pekovskih izdelkov v državi je Vilniaus Duona, ki je v lasti finskega podjetja Vaasan & Vaasan. Sledi mu Fazer Gardesis, ki ima v državi približno 8-10 % tržni delež. Poraba mesa na prebivalca je v Litvi zelo visoka.
Med največje litovske proizvajalce mesa spadajo Biovela Group, Vilniaus Paukstynas (v lasti KG Group), Nematekas in Samsonas. Litovski trg mesa se sooča z omejitvami izvoza v Rusijo, zato proizvajalci mesa poskušajo diverzificirati svoje izvozne lokacije. Konec leta 2015 je Litva dobila dovoljenje za izvoz mesnih izdelkov na trg ZDA. ICECO (prej Kraitene) je vodilni proizvajalec sladoleda in drugih zamrznjenih živil v Litvi. Podjetje izvozi približno 35 % svoje proizvodnje, pri čemer se trenutno osredotoča na povečanje izvoza v Nemčijo. ICECO proizvaja prehrambne izdelke tudi za druga domača in tuja podjetja.Največja živilska podjetja so Kauno Grudai Ab, Norvelita Uab in Biovela-Utenos Mesa Uab.
 
Potrošniki v Litvi se vedno bolj zanimajo za nove trende na področju zdravja in prehrane, povečujejo se njihova pričakovanja glede prodajnih in poprodajnih storitev. Litovski potrošniki menijo, da je tuje blago sinonim za visoko kakovost. Trgovina na drobno in debelo predstavlja 18,2 % celotnega gospodarstva v Litvi. Na litovskem maloprodajnem trgu prevladujejo sodobne trgovske verige, medtem ko imajo neodvisne prodajalne na drobno približno 10 % tržni delež.
 
image_alt
Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo na Češkem (2/5)

Sodobni trgovci z živili so v Litvi v letu 2020 beležili 2 % rast prodaje, ki je znašala 4,5 milijard evrov. Največjo rast je beležil segment diskontnih trgovin, ki se mu je lani prodaja povečala za 13 %. Največji konkurent v tem segmentu je Maxima LT UAB, z 39 % tržnim deležem v letu 2020. Po napovedih se bo prodaja v sodobnih trgovinah z živili v obdobju 2020-2025 povečevala po 3 % povprečni letni stopnji (oziroma 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2025 dosegla vrednost 5,2 milijard evrov.
 
Tradicionalne trgovine z živili so v letu 2020 beležile upad prodaje v višini -1 %. Prodaja v teh trgovinah je lani znašala 562 milijard evrov. Gelsva UAB je med tradicionalnimi trgovci največji konkurent, s 7 % tržnim deležem v letu 2020. Po napovedih bo segment v prihodnjih 5 letih rasel po 2 % povprečni letni stopnji (oziroma bo ob predpostavki nespremenjenih cen celo upadal po -1 %) ter v letu 2025 dosegel vrednost 606 milijonov evrov.

Izvoz –uvoz blaga med leti 2018 – 2023<br />
(*) EIU/IMF napoved
Izvoz –uvoz blaga med leti 2018 – 2023
(*) EIU/IMF napoved

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Mineralna goriva, olja 11,3 Stroji, jedrski reaktorji 8,7
Stroji, jedrski reaktorji 11,2 Pohištvo 8,1
Vozila 9,1 Mineralna goriva, olja 7,0
Električna in elektronska oprema 8,6 Električna in elektronska oprema 6,8
Plastika in plastični izdelki 4,9 Plastika in plastični izdelki 5,7
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Poljska 13,1 Rusija 13,4
Nemčija 12,8 Latvija 9,3
Rusija 9,1 Nemčija 8,0
Latvija 7,8 Poljska 6,3
Nizozemska 5,5 Nizozemska 5,2
Slovenija (27. mesto) 0,4 Slovenija (48. mesto) 0,1
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
 
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Litvi so v letu 2018 znašale 15,0 milijard evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 6,5 %. Celotne izhodne TNI Litve so v letu 2018 znašale 3,6 milijard evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 17,5 %.
 
image_alt
Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Južni Afriki (2/5)

Največ investicij je na področju transporta in finančnih storitev. Največje vlagateljice v litovsko prehrambno industrijo so nordijske države. Največja investitorka je Švedska, ki je v živilsko-predelovalno industrijo v Litvi investirala že preko 3,2 milijard evrov.
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 15,2 milijard evrov. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledita pa ji ZDA in Rusija.
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020:
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Ryanair 370,9
Snoras 331,1
Tele2 Lithuania 277,9
Danske Bank 107,0
Intersurgical 83,5
Skandinaviska Enskilda Banken (SEB) 78,8
Devbridge 70,3
  Vir: FDI Intelligence, september 2020.
 

Poslovno sodelovanje med Litvo in Slovenijo


Bilateralni sporazumi med Slovenijo in Litvo:
  • Uredba o ratifikaciji sporazuma med Izvršnim svetom Skupščine Republike Slovenije in Vlado Republike Litve o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Litve o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb (BLIPZN)
  • Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Litve o izogibanju dvojnega obdavčenja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja s protokolom (BLIIDO)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Litve o mednarodnem cestnem prevozu (BLICP)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Litve o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti (BLIKIZ)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za narodno obrambo Republike Litve o sodelovanju na obrambnem področju (BLISOP-1)
Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2020.
 
Slovenija ima z Litvo podpisan sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja (MP, št. 27/01), v katerem je določena enaka stopnja najvišjega davka (10%). Na podlagi sporazuma tako ni mogoče doseči dodatnega znižanja stopnje. Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.
 
Sektorji, ki ponujajo priložnosti na litvanskem trgu so predvsem:
 
Infrastrukturni projekti: Glavni infrastrukturni projekti, ki so trenutno v teku, vključujejo razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina, gradnjo avtoceste Via Baltica in železnice Rail Baltica za povezavo baltskih držav s preostalo Evropo, razširitev in posodobitev objektov pristanišča v Klaipedi, gradnjo in posodobitev daljnovodov na Poljsko in Švedsko, gradnjo skladišča zemeljskega plina, gradnjo plinovoda, ki povezuje Litvo s Poljsko in naložbe v infrastrukturo za obnovljivo energijo, zlasti v veter in biomaso. 
 
Gradbeništvo: Gradbeni sektor v Litvi hitro raste, rast pa spodbujajo tudi razvojna sredstva EU. Veliko povpraševanje je skoraj po vseh izdelkih, povezanih s prenovo in gradnjo stavb, vključno z barvami, vrati, okni, vodovodno opremo, razsvetljavo, izolacijskimi materiali, ogrevalnimi sistemi, orodjem in stroji.
 
image_alt
Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Tuniziji (2/5)

Okoljske storitve: Po ocenah bo morala Litva vložiti 50 mio EUR za uskladitev z okoljskimi zahtevami EU. Zlasti v sektorju obnovljivih virov energije že potekajo precejšnja vlaganja in se pripravljajo načrti za uvedbo programov energetske učinkovitosti stanovanj. Večina izdatkov za okolje bo v prihodnje namenjena izboljšanju čiščenja odpadnih voda, kanalizacijskih omrežij in ravnanju z odpadki. Varstvo okolja je prednostna naloga nacionalnega programa javnih naložb. Z ambicioznimi okoljskimi cilji, določenimi za leto 2020, 2030 in 2050, bodo v okoljskem sektorju na voljo priložnosti na področjih, kot so zaščita in preprečevanje, sanacija, spremljanje in odstranjevanje odpadkov. Tuja podjetja lahko sodelujejo z lokalnimi partnerji na področju kemijskih analiz, sanacije tal in podtalnice, svetovanja o vplivih na okolje in storitvah v zvezi z ravnanjem z nevarnimi in drugimi odpadki.
 
Dobava glavnim industrijskim sektorjem: Litva ima močno in dobro razvito industrijo. Obstajajo potencialne priložnosti za dobavo predvsem v sektorjih živilske, kemične, lesne, tekstilne in kovinske industrije.
Vir: izvoznookno.si
 

Slovenski izvoz na Litvo v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):

Delež EUR Skupina proizvodov
63 % 65.216 Farmacevtski proizvodi
5 % 5.181 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
4 % 4.105 Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume
4 % 4.006 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
4 % 3.831 Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor
2 % 2.141 Papir in karton, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona
 

Slovenski uvoz iz Litve v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):

Delež EUR Skupina proizvodov
14 % 5.773 Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor
13 % 5.399 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
11 % 4.745 Tobak in tobačni nadomestki
9 % 3.912 Farmacevtski proizvodi
8 % 3.487 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
7 % 3.128 Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume
Vir: Statistični urad RS, marec 2021.
 
Življenjski stroški v Litvi so po podatkih Expatistana cenejši od 54% držav na svetu.
 
Povprečna bruto mesečna plača je leta 2020 znašala 1.455 EUR.  Minimalna bruto mesečna plača v letu 2021 znaša 642 EUR.
 
Kar zadeva osebe, mlajše od 16 let, v litovskem delovnem pravu obstaja splošno načelo, ki prepoveduje zaposlovanje oseb, mlajših od 16 let, razen lahkega dela, ki ustreza njihovim fizičnim sposobnostim.
 
Kako pridobiti delo oziroma službo: poiščite prosto delovno mesto oziroma delodajalca, pridobite delovno dovoljenje ter pridobite vizum oziroma dovoljenje za prebivanje.
 
Tujec, ki namerava zakonito delati v Litvi, mora pridobiti delovno dovoljenje in nacionalni vizum D. Najprej mora poiskati delodajalca oziroma litovsko podjetje, ki bi ga želelo najeti. Tujec sprejme ponudbo za delo delodajalca v Litvi. Potencialni zaposleni delodajalcu predloži ustrezne dokumente. Delodajalec vlogo za delovno dovoljenje odda na litovsko borzo dela.
 
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock


Državljani zunaj EU: Za delo boste potrebovali dovoljenje za prebivanje, ki ga najpogosteje določi vaš delodajalec. Če imate znanje jezika ali informatike, je razmeroma enostavno dobiti službo tujca, ki ni član EU. Zaposlitev tujca, ki ni član EU, je v Litvi dokaj lažje kot v Evropi, ko gre za kvalificirana dela.
 
Za dovoljenje za stalno prebivanje lahko zaprosite, če zadnjih 5 let neprekinjeno živite v državi članici Evropske unije, od tega vsaj dve leti brez prekinitve prebivate v Republiki Litvi in ​​imate dovoljenje za začasno prebivanje, ki vam je izdano kot za visoko usposobljenega človeka.
 
Izobraževanje je brezplačno in obvezno od šestega ali sedmega  do  16. leta (zajema "osnovno" in "osnovno" izobraževanje), kot določa nacionalni zakon o šolstvu. Leta 1996 je bruto stopnja osnovnega vpisa otrok v osnovno šolanje znašala 98 odstotkov.
 
Litovske fakultete in univerze sicer zaračunavajo šolnino, vendar so na splošno nižje, kot bi jih našli na priljubljenih mednarodnih študijskih destinacijah, kot sta ZDA in Velika Britanija. Če ste evropski državljan, se lahko prijavite za državno financirano študijsko mesto in prejmete litovsko štipendijo, kar pomeni, da lahko študirate brezplačno! Mednarodni študentje imajo pravico do dela med študijem v Litvi, če so vpisani na univerzo. Študenti iz EU lahko delajo s polnim delovnim časom, kar pomeni do 40 ur na teden.
Vir: izvoznokno.si
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: