Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Egiptu (2/5)
V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Egipt.
Odpri galerijo
Egipt je bil zadnjih šestnajst let socialistična država, s centralno načrtovanim gospodarstvom. Prehod Egipta v socialistično državo se je pospešil po letu 1961, ko so bili sprejeti "socialistični zakoni", ki so nacionalizirali večino gospodarskih dejavnosti v državi.
Do konca dvajsetega stoletja Egipt še ni dosegel živahnega gospodarstva in je ostal močno odvisen od tuje pomoči in uvoženega blaga. Danes je Egipt predvsem gospodarstvo prostega trga z nekaj državnega nadzora.
Gospodarska rast Egipta je bila močna in prožna od gospodarskih reform, ki so se začele leta 2016. Je ena redkih afriških držav, ki naj bi leta 2020 zabeležila pozitivno rast, in sicer 3,6%, kljub škodljivemu vplivu pandemije COVID -19.
Poročilo državne uradne statistične agencije je poudarilo, da se država spopada z mnogimi vidiki vključujoče rasti, saj sta v zadnjih petih letih BDP na prebivalca in produktivnost dela komaj zrasla. Neenakost dohodka in premoženja ostajata visoka. 3. decembra se je stopnja revščine v Egiptu v proračunskem letu 2019-2020 znižala na 29,7 odstotka, v primerjavi z 32,5 odstotka dve leti prej. To je prvič, da se je stopnja revščine v Egiptu od leta 1999 znižala.
Ocena ekonomske svobode Egipta je 55,7, zaradi česar je njegovo gospodarstvo 130. najbolj svobodno v indeksu 2021. Njegov skupni rezultat se je povečal za 1,7 točke, izboljšalo pa se je v 9 od 12 kategorij ekonomske svobode.
Leta 2020 je egiptovski bruto domači proizvod znašal okoli 361,85 milijard ameriških dolarjev. V skladu z globalnimi makro modeli Trading Economics in pričakovanji analitikov naj bi BDP v Egiptu do konca leta 2021 dosegel 280,00 milijard USD. Dolgoročno se bo po naših ekonometričnih modelih egiptovski BDP leta 2022 gibal okoli 340,00 milijard USD.
Leta 2020 je državni dolg Egipta znašal okoli 334,53 milijarde ameriških dolarjev.
Junija 2021 je Nassef Sawiris z neto vrednostjo devet milijard ameriških dolarjev zaseda mesto najbogatejšega človeka v Egiptu, drugega najbogatejšega na afriški celini in na 277. mestu na svetu.
Egiptovsko gospodarstvo temelji predvsem na kmetijstvu, storitvah, medijih, uvozu nafte, zemeljskem plinu in turizmu. V storitvenem sektorju prevladujeta segmenta telekomunikacij in turizma.
Glavni izdelki, ki jih Egipt proizvaja, so tekstil, živilski izdelki, cement in drugi gradbeni materiali, keramika, papirni izdelki, pohištvo, farmacevtski izdelki, kemikalije (vključno z gnojili, polimeri in petrokemikalijami), jeklo, železo, aluminij, avtomobili in izdelki na osnovi olja, kot so reaktivno gorivo, asfalt, maziva, kurilno olje in bencin.
Kmetijstvo prispeva 12 % BDP in zaposluje 23 % aktivnega prebivalstva.
Storitveni sektor predstavlja 54 % egiptovskega BDP in zaposluje 49 % prebivalstva. Industrijski sektor v Egiptu ustvari 34 % BDP in zaposluje 28 % delovne sile.
Kmetijstvo: Ta sektor je bil v preteklosti zelo pomemben za Egipt in še danes predstavlja približno 20 % celotnega izvoza in deviznih prihodkov. Toplo podnebje in reka Nil omogočata več letnih letin. Glavni kmetijski pridelki so žita, bombaž, sladkorni trs in rdeča pesa.
Industrija: Druga pomembna panoga, ki predstavlja več kot tretjino BDP-ja. Najpomembnejše industrijske dejavnosti so naftna industrija, proizvodnja avtomobilov, proizvodnja jekla, pridelava bombaža, proizvodnja tekstila in gradbeništvo.
Država je 13. največja proizvajalka plina na svetu, njena proizvodnja pa se je v proračunskem letu 2019–2020 povečala za 12,4 %.
Vir: Factiva, november 2020.
Vir: Factiva, november 2020.
Uvoz: Egipt je v letu 2020 uvozil za 46,5 mrd EUR. V letu 2020 je Egipt največ uvažal mineralna goriva, stroje, žita, vozila ter električno in elektronsko opremo. Največ je Egipt v letu 2020 uvažal iz Kitajske (15 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Savdska Arabija, Nemčija in Turčija.
Izvoz: V letu 2020 je izvozil pa za 22,3 mrd EUR blaga. Trgovinski primanjkljaj je znašal -24,2 milijarde evrov. Egipt največ izvaža mineralna goriva, drage kamne, plastiko in plastične izdelke, električno in elektronsko opremo ter sadje in oreščke. Vodilni izvozni trg v letu 2020 so bili ZAE (10,7 % od celotnega izvoza). Sledijo Saudska Arabija, Turčija, ZDA in Italija.
(*) EIU/IMF napoved
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Egiptu so v letu 2018 znašale 98,6 milijarde evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 7,3 %. Celotne izhodne TNI Egipta so v letu 2018 znašale 6,6 milijarde evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 3,3%.
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 220,2 milijarde evrov. Glavna država vlagateljica je ZAE, sledita pa ji Kitajska in Saudska Arabija. Največ investicij je na področju nepremičnin ter premoga, nafte in plina.
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020:
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Bilateralni sporazumi med Slovenijo in Egiptom:
Slovenija ima z Egiptom podpisan sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur.l. RS-MP št. 11/06), ki pa še ni začel veljati.
Sektorji, ki ponujajo priložnosti na egipčanskem trgu so predvsem:
Egiptovsko gospodarstvo je raznoliko, velik pomen ima kmetijstvo, proizvodnja, energetika in storitve. Egipt ima dober strateški geografski položaj in ponuja dobro izhodišče tudi za prodor na trge Bližnjega vzhoda in ostale Afrike.
Zdravstveni sektor: vlada si prizadeva za nadgradnjo celotnega zdravstvenega sistema, zato bodo dolgoročno priložnosti na naslednjih področjih:
Gradbeništvo: Gradbeni sektor je v zadnjih 10 let beležil močno rast. Med leti 2020 in 2024 naj bi v povprečju zrasel za 9 % letno. Ta rast bo v glavnem posledica aktivnih javno-zasebnih partnerstev in širitve zelene gradnje za povečanje energetske učinkovitosti in vrhunske infrastrukture. Vlada obnavlja tudi letališča, pristanišča in prometna omrežja ter načrtuje gradnjo številnih novih pametnih mest po vsej državi. Prizadeva si tudi za gradnjo cenovno dostopnih hiš za državljane in obnovo barakarskih naselij. Ker je v razcvetu tudi maloprodajni sektor, v Egiptu gradijo številna nova nakupovalna središča. Najboljše priložnosti so na področjih projektnega svetovanja, vodenja projektov ter dobave gradbene opreme in gradbenega materiala.
Vir: izvoznookno.si
Slovenski izvoz v Egipt v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
Slovenski uvoz iz Egipta v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
Vir: Statistični urad RS, marec 2021.
Minimalna bruto mesečna plača v Egiptu v letu 2021 znaša 2.000 EGP ali približno 107 EUR, povprečna bruto mesečna plača pa 9.200 EGP ali približno 490 EUR.
Izobrazba: Šolanje se začne že pri 4. letu starosti, ko se otrok vpiše v predšolsko izobraževanje, ki pa ni obvezno. V osnovno šolo vstopi pri šestih letih. Šolanje nato traja, skupaj s srednjo šolo, 12 let. Izobrazba ni pretirano zaželena, predvsem zaradi prenatrpanih učilnic, slabe obiskanosti in pomanjkanja dobrih knjižnic ali pisarniških prostorov za učitelje. Vse to so težave, ki potekajo po sistemu od prvih let do zaključnih razredov. Objekti, kot so računalniki in znanstveni laboratoriji, so pogosto zastareli, če sploh obstajajo v državnih šolah. Po končanem srednješolskem izobraževanju se lahko vpišejo mladostniki na univerzo, kjer pa velika večina smeri poteka v angleščini. Egipt ima tako državno kot privatno izobraževanje. Obvezna je tudi uporaba šolskih uniform.
Najboljša šola v državi je Ameriška univerza v Kairu. V Kairu se nahaja tudi Univerza v Kairu. Je ena najstarejših univerz na Bližnjem vzhodu in Afriki. Obstaja veliko razlogov za študij v Egiptu, vključno z uglednimi univerzami, nizkimi življenjskimi stroški in možnostjo, da se potopite v edinstveno zlitje afriške, bližnjevzhodne in sredozemske kulture v državi. Šolanje na javnih univerzah za Egipčane je brezplačno, tuji študenti plačujejo skromne šolnine. Dodiplomski študij stane od 1.254 do 8.360 dolarjev na leto. Kar zadeva podiplomsko šolstvo, se pristojbine gibljejo od 1800 USD do 8 000 USD.
Delo: Vsi tujci morajo za delo v Egiptu pridobiti dovoljenje. Tujcem ni dovoljeno delati kot turistični vodič in v izvozniški panogi. Velika večina Egipčanov dela v kmetijstvu ali neformalnem gospodarstvu, drugi pa v proizvodnji, socialnih storitvah, vladnem sektorju, turizmu in drugih panogah.
Kako najti službo v Egiptu kot tujec:
Najbolje plačani so strokovnjaki za izvršni menedžment in spremembe s 56.000 USD letno. Najnižje plačani Egipt so strokovnjaki za izobraževanje in raziskave s 2800 USD.
Egipt ponuja več vrst vizumov, med njimi delovni vizum - ko tujec dobi delovno dovoljenje, se njegov vizum, na primer začasni/turistični vizum, pretvori v delovni vizum. To je tudi vizum, ki ga posameznik pridobi za delo.
Do konca dvajsetega stoletja Egipt še ni dosegel živahnega gospodarstva in je ostal močno odvisen od tuje pomoči in uvoženega blaga. Danes je Egipt predvsem gospodarstvo prostega trga z nekaj državnega nadzora.
Gospodarska rast Egipta je bila močna in prožna od gospodarskih reform, ki so se začele leta 2016. Je ena redkih afriških držav, ki naj bi leta 2020 zabeležila pozitivno rast, in sicer 3,6%, kljub škodljivemu vplivu pandemije COVID -19.
Poročilo državne uradne statistične agencije je poudarilo, da se država spopada z mnogimi vidiki vključujoče rasti, saj sta v zadnjih petih letih BDP na prebivalca in produktivnost dela komaj zrasla. Neenakost dohodka in premoženja ostajata visoka. 3. decembra se je stopnja revščine v Egiptu v proračunskem letu 2019-2020 znižala na 29,7 odstotka, v primerjavi z 32,5 odstotka dve leti prej. To je prvič, da se je stopnja revščine v Egiptu od leta 1999 znižala.
Ocena ekonomske svobode Egipta je 55,7, zaradi česar je njegovo gospodarstvo 130. najbolj svobodno v indeksu 2021. Njegov skupni rezultat se je povečal za 1,7 točke, izboljšalo pa se je v 9 od 12 kategorij ekonomske svobode.
Leta 2020 je egiptovski bruto domači proizvod znašal okoli 361,85 milijard ameriških dolarjev. V skladu z globalnimi makro modeli Trading Economics in pričakovanji analitikov naj bi BDP v Egiptu do konca leta 2021 dosegel 280,00 milijard USD. Dolgoročno se bo po naših ekonometričnih modelih egiptovski BDP leta 2022 gibal okoli 340,00 milijard USD.
Leta 2020 je državni dolg Egipta znašal okoli 334,53 milijarde ameriških dolarjev.
Junija 2021 je Nassef Sawiris z neto vrednostjo devet milijard ameriških dolarjev zaseda mesto najbogatejšega človeka v Egiptu, drugega najbogatejšega na afriški celini in na 277. mestu na svetu.
Egiptovsko gospodarstvo temelji predvsem na kmetijstvu, storitvah, medijih, uvozu nafte, zemeljskem plinu in turizmu. V storitvenem sektorju prevladujeta segmenta telekomunikacij in turizma.
Glavni izdelki, ki jih Egipt proizvaja, so tekstil, živilski izdelki, cement in drugi gradbeni materiali, keramika, papirni izdelki, pohištvo, farmacevtski izdelki, kemikalije (vključno z gnojili, polimeri in petrokemikalijami), jeklo, železo, aluminij, avtomobili in izdelki na osnovi olja, kot so reaktivno gorivo, asfalt, maziva, kurilno olje in bencin.
Kmetijstvo prispeva 12 % BDP in zaposluje 23 % aktivnega prebivalstva.
Storitveni sektor predstavlja 54 % egiptovskega BDP in zaposluje 49 % prebivalstva. Industrijski sektor v Egiptu ustvari 34 % BDP in zaposluje 28 % delovne sile.
Kmetijstvo: Ta sektor je bil v preteklosti zelo pomemben za Egipt in še danes predstavlja približno 20 % celotnega izvoza in deviznih prihodkov. Toplo podnebje in reka Nil omogočata več letnih letin. Glavni kmetijski pridelki so žita, bombaž, sladkorni trs in rdeča pesa.
Industrija: Druga pomembna panoga, ki predstavlja več kot tretjino BDP-ja. Najpomembnejše industrijske dejavnosti so naftna industrija, proizvodnja avtomobilov, proizvodnja jekla, pridelava bombaža, proizvodnja tekstila in gradbeništvo.
Država je 13. največja proizvajalka plina na svetu, njena proizvodnja pa se je v proračunskem letu 2019–2020 povečala za 12,4 %.
- Turizem: Večji del ekonomije v Egiptu predstavlja turizem. Vrednost hotelirskega sektorja je po ocenah v letu 2020 v Egiptu medletno upadla za -50 % na 80,3 mrd EGP, kar je približno 4,3 milijard evrov. Po napovedih analitikov naj bi vrednost egiptovskega hotelirskega sektorja v obdobju 2020-2025 rasla po 12 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegla 143,9 mrd EGP ali 7,7 milijard evrov. Po ocenah bodo po krizi najhitreje okrevali nizkocenovni hoteli.
Podjetje | Prihodki v mio EUR |
Mirage Hotels And Touristic Development | 1.032,04 |
Hurghada Marriott Beach Resort | 518,43 |
The Egyptian Company For International Touristic Projects S.A.E | 249,60 |
Orascom Development Egypt SAE | 248,73 |
Baron Hotels & Resorts | 155,53 |
Savoy International For Resorts | 155,53 |
Fairmont Nile City | 154,81 |
- Energetika: Egipt ima široko paleto naravnih virov, kot so reka Nil, njive in zemeljski plin. Leta 2016 so v Egiptu sprejeli integrirano strategijo trajnostne energije do leta 2035. Ta določa, da v državi do leta 2022 20 % proizvodnje električne energije predstavlja energija iz obnovljivih virov. Leta 2035 naj bi proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov predstavljala že 42 %, od tega 25 % iz sončne energije, 14 % iz vetrne in 2 % iz vodne energije. Strategija predlaga znatno udeležbo zasebnega sektorja, kjer naj bi namestili večino novih zmogljivosti. Konec leta 2020 je bilo v Egiptu v gradnji približno 0,8 GW vetrnih objektov, 5,5 GW pa jih je še načrtovanih. Med večje projekta spadata gradnji vetrnih parkov v Sueškem zalivu ter na obali Rdečega morja.
Podjetje | Prihodki v mio EUR |
Middle Egypt Electricity | 629,74 |
Upper Egypt Electricity Production Company | 434,01 |
Beheira Electricity | 429,71 |
Cairo Electricity | 185,32 |
Schneider Electric Egypt Sae | 108,50 |
Port Said East Power Sae | 95,97 |
Infinity Solar | 5,45 |
Vir: Factiva, november 2020.
Pregled gospodarskih gibanj v Egiptu
Uvoz: Egipt je v letu 2020 uvozil za 46,5 mrd EUR. V letu 2020 je Egipt največ uvažal mineralna goriva, stroje, žita, vozila ter električno in elektronsko opremo. Največ je Egipt v letu 2020 uvažal iz Kitajske (15 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Savdska Arabija, Nemčija in Turčija.
Izvoz: V letu 2020 je izvozil pa za 22,3 mrd EUR blaga. Trgovinski primanjkljaj je znašal -24,2 milijarde evrov. Egipt največ izvaža mineralna goriva, drage kamne, plastiko in plastične izdelke, električno in elektronsko opremo ter sadje in oreščke. Vodilni izvozni trg v letu 2020 so bili ZAE (10,7 % od celotnega izvoza). Sledijo Saudska Arabija, Turčija, ZDA in Italija.
(*) EIU/IMF napoved
Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
Mineralna goriva, olja | 11,7 | Mineralna goriva, olja | 17,6 |
Stroji, jedrski reaktorji | 8,7 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 11,0 |
Žita | 7,7 | Plastika in plastični izdelki | 6,5 |
Vozila | 7,7 | Električna in elektronska oprema | 5,8 |
Električna in elektronska oprema | 6,6 | Sadje in oreški | 5,4 |
Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
Kitajska | 15,0 | ZAE | 10,7 |
ZDA | 6,7 | Savdska Arabija | 6,4 |
Savdska Arabija | 6,3 | Turčija | 6,2 |
Nemčija | 5,8 | ZDA | 5,5 |
Turčija | 4,9 | Italija | 5,2 |
Slovenija (67. mesto) | 0,1 | Slovenija (38. mesto) | 0,6 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Egiptu so v letu 2018 znašale 98,6 milijarde evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 7,3 %. Celotne izhodne TNI Egipta so v letu 2018 znašale 6,6 milijarde evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 3,3%.
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 220,2 milijarde evrov. Glavna država vlagateljica je ZAE, sledita pa ji Kitajska in Saudska Arabija. Največ investicij je na področju nepremičnin ter premoga, nafte in plina.
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020:
Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
Dana Gas | 5.713,9 |
Savola | 579,0 |
IBM | 335,9 |
Credit Agricole Egypt | 262,5 |
Emirates NBD Egypt | 144,7 |
BNP Paribas | 118,2 |
Attijariwafa Bank Egypt | 85,1 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poslovno sodelovanje med Egiptom in Slovenijo:
Bilateralni sporazumi med Slovenijo in Egiptom:
- Uredba o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Arabsko Republiko Egipt o vzpostavitvi diplomatskih odnosov
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Arabske republike Egipt o gospodarskem, industrijskem, tehnološkem in znanstvenem sodelovanju (BEGGIS)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Arabske republike Egipt o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb (BEGPZN)
- Uredba o ratifikaciji Protokola o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Arabske republike Egipt
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju na področju izobraževanja, kulture in znanosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Arabske republike Egipt (BEGIKZ)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Arabsko republiko Egipt o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, s protokolom (BEGIDO)
Slovenija ima z Egiptom podpisan sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur.l. RS-MP št. 11/06), ki pa še ni začel veljati.
Sektorji, ki ponujajo priložnosti na egipčanskem trgu so predvsem:
Egiptovsko gospodarstvo je raznoliko, velik pomen ima kmetijstvo, proizvodnja, energetika in storitve. Egipt ima dober strateški geografski položaj in ponuja dobro izhodišče tudi za prodor na trge Bližnjega vzhoda in ostale Afrike.
Zdravstveni sektor: vlada si prizadeva za nadgradnjo celotnega zdravstvenega sistema, zato bodo dolgoročno priložnosti na naslednjih področjih:
- dobava medicinskih pripomočkov in laboratorijske opreme
- gradnja, upravljanje in sanacija bolnišnic in podeželskih zdravstvenih ustanov
- programi usposabljanja za zdravnike, medicinske sestre in laborante
- vzpostavitev bioloških in laboratorijskih centrov
- razvoj standardov kakovosti za bolnišnice, laboratorije in zdravstvene ustanove
- izboljšanje zmogljivosti in svetovalne storitve za regulativne in akreditacijske organe
Gradbeništvo: Gradbeni sektor je v zadnjih 10 let beležil močno rast. Med leti 2020 in 2024 naj bi v povprečju zrasel za 9 % letno. Ta rast bo v glavnem posledica aktivnih javno-zasebnih partnerstev in širitve zelene gradnje za povečanje energetske učinkovitosti in vrhunske infrastrukture. Vlada obnavlja tudi letališča, pristanišča in prometna omrežja ter načrtuje gradnjo številnih novih pametnih mest po vsej državi. Prizadeva si tudi za gradnjo cenovno dostopnih hiš za državljane in obnovo barakarskih naselij. Ker je v razcvetu tudi maloprodajni sektor, v Egiptu gradijo številna nova nakupovalna središča. Najboljše priložnosti so na področjih projektnega svetovanja, vodenja projektov ter dobave gradbene opreme in gradbenega materiala.
Vir: izvoznookno.si
Slovenski izvoz v Egipt v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
Delež | EUR | Skupina proizvodov |
26 % | 13.819 | Papir in karton, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona |
14 % | 7.765 | Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli |
11 % | 6.113 | Farmacevtski proizvodi |
11 % | 6.097 | Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke |
5 % | 2.673 | Aluminij in aluminijasti izdelki |
5 % | 2.444 | Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor |
Delež | EUR | Skupina proizvodov |
32 % | 27.513 | Mineralna goriva in olja, proizvodi njihove destilacije, bituminozne snovi in mineralni voski |
20 % | 17.502 | Užitno sadje in oreščki, lupine agrumov ali melon |
19 % | 16.785 | Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor |
17 % | 14.419 | Užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji |
8 % | 7.034 | Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume |
1 % | 1.258 | Sol, žveplo, zemljine in kamen, sadra, apno in cement |
Vir: Statistični urad RS, marec 2021.
Minimalna bruto mesečna plača v Egiptu v letu 2021 znaša 2.000 EGP ali približno 107 EUR, povprečna bruto mesečna plača pa 9.200 EGP ali približno 490 EUR.
Najboljša šola v državi je Ameriška univerza v Kairu. V Kairu se nahaja tudi Univerza v Kairu. Je ena najstarejših univerz na Bližnjem vzhodu in Afriki. Obstaja veliko razlogov za študij v Egiptu, vključno z uglednimi univerzami, nizkimi življenjskimi stroški in možnostjo, da se potopite v edinstveno zlitje afriške, bližnjevzhodne in sredozemske kulture v državi. Šolanje na javnih univerzah za Egipčane je brezplačno, tuji študenti plačujejo skromne šolnine. Dodiplomski študij stane od 1.254 do 8.360 dolarjev na leto. Kar zadeva podiplomsko šolstvo, se pristojbine gibljejo od 1800 USD do 8 000 USD.
Delo: Vsi tujci morajo za delo v Egiptu pridobiti dovoljenje. Tujcem ni dovoljeno delati kot turistični vodič in v izvozniški panogi. Velika večina Egipčanov dela v kmetijstvu ali neformalnem gospodarstvu, drugi pa v proizvodnji, socialnih storitvah, vladnem sektorju, turizmu in drugih panogah.
Kako najti službo v Egiptu kot tujec:
- Bayt: Eno najboljših spletnih mest za iskanje zaposlitve na Bližnjem vzhodu.
- Career Jet
Najbolje plačani so strokovnjaki za izvršni menedžment in spremembe s 56.000 USD letno. Najnižje plačani Egipt so strokovnjaki za izobraževanje in raziskave s 2800 USD.
Egipt ponuja več vrst vizumov, med njimi delovni vizum - ko tujec dobi delovno dovoljenje, se njegov vizum, na primer začasni/turistični vizum, pretvori v delovni vizum. To je tudi vizum, ki ga posameznik pridobi za delo.
#Odpiramo vrata tujine
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ
Več iz rubrike
Konflikti v podjetju in kako jih razrešiti
Ni potrebno, da se v vašem podjetju izogibate ali bojite konfliktov. Ti so naravni in celo zdravi, pod pogojem, da znamo s konflikti ustrezno ravnati.
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.