Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo na Poljskem (2/5)
Poljsko gospodarstvo je industrializirano, mešano gospodarstvo z razvitim trgom. Je šesto največje v Evropski uniji po nominalnem BDP in peto največje po BDP (PKS). Poljsko gospodarstvo vztrajno raste že 28 let, kar je rekord v EU. Ta rekord je v svetovnem gospodarstvu presegla le Avstralija. BDP na prebivalca po pariteti kupne moči se je v povprečju povečal za šest odstotkov letno.
Njen mešan gospodarski sistem vključuje vrsto zasebnih svoboščin v kombinaciji s centraliziranim gospodarskim načrtovanjem in vladno ureditvijo.
Prehod Poljske v tržno gospodarstvo: možnosti za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo. Prehod Poljske v tržno gospodarstvo zahteva velike naložbe tako za izboljšanje učinkovitosti proizvodnje, kot za izboljšanje kakovosti okolja.
Poljska je stalno rastoče evropsko gospodarstvo z zdravim bančnim sektorjem, velikim številom prebivalstva in nizkimi plačami. Zagotavlja zelo visoke življenjske standarde, varnost in ekonomsko svobodo, pa tudi brezplačno univerzitetno izobraževanje in univerzalni zdravstveni sistem. Svojo podobo vztrajno rastočega gospodarstva je okrepila po svetovni finančni krizi, ko je bila leta 2009 edina država v EU z gospodarsko rastjo.
Poljska nikakor ni revna država, vendar je imela v preteklosti malo bogastva zaradi okupacije, vojnega časa in slabega političnega ravnanja. Zato je bilo zmanjšanje revščine na Poljskem osrednji cilj nedavnih poljskih vlad.
Leta 2020 je državni dolg Poljske znašal okoli 1.507,49 milijarde ameriških dolarjev.
Glede na Svetovne gospodarske napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je bila oktobra 2019 napovedana rast za 3,1 odstotka v letu 2020. Toda padec poljskega gospodarstva na 6,6 odstotne točke pod pričakovano rastjo je še vedno blažja upočasnitev kot v mnogih drugih državah.
Poljska je bila pred krizo eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu in je bila najhitreje rastoče gospodarstvo v Evropi po krizi. Zadnjih 26 let je pokazalo poljsko gospodarstvo izjemen potencial. Njen BDP se je podvojil.
Stopnja rasti BDP na Poljskem je od leta 1995 do 2021 v povprečju znašala 0,99 odstotka, v tretjem četrtletju leta 2020 je dosegla najvišjo vrednost 7,60 odstotka, v drugem četrtletju 2020 pa rekordno nizko raven -9,20 odstotka.
Glede na globalne makro modele Trading Economics in pričakovanja analitikov naj bi poljski BDP do konca leta 2021 dosegel 625 milijard dolarjev. V skladu z našimi ekonometričnimi modeli se dolgoročno predvideva, da se bo njen BDP gibal okoli 660 milijard dolarjev leta 2022 in 695 milijard dolarjev leta 2023.
Porazdelitev bruto domačega proizvoda (BDP) po gospodarskih sektorjih leta 2020: Kmetijski sektor ustvari 3 odstotkov BDP in zaposluje okoli devet odstotkov aktivnega prebivalstva. Storitveni sektor predstavlja 65 odstotkov BDP in zaposluje 59 odstotkov aktivnega prebivalstva.
V poljskem gospodarstvu že desetletja prevladujejo tri vodilne industrije: kmetijstvo, proizvodnja in rudarstvo. Čeprav imata kmetijstvo in proizvodnja še vedno pomembno vlogo v prihodnosti države, počasi izgubljata svoje položaje zaradi na novo nastajajočih panog.
Več kot 60 odstotkov celotne poljske kopenske površine zavzemajo kmetijske površine, država pa je glede preskrbe s hrano samozadostna. Glavni kmetijski pridelki so rž, krompir, rdeča pesa in pšenica. Pomembni segmenti so še pridelava mleka, prašičereja in ovčereja.
Država je razmeroma bogata z naravnimi viri. Glavni minerali, ki jih proizvajajo, so premog, žveplo, baker, svinec in cink.
Storitveni sektor je v razcvetu, zlasti v segmentih finančnih storitev, logistike, IT in turizma. Zlasti turizem je v zadnjih letih doživel izjemno rast.
Vir: EIU; Factiva, april 2021
Pregled gospodarskih gibanj na Poljskem
- Izvoz: Poljska je v letu 2020 izvozila za 226,1 milijarde evrov blaga. Največ so izvozili v Nemčijo (28,9 odstotka od celotnega izvoza), sledijo Češka, Združeno kraljestvo, Francija in Nizozemska. Največji delež izvoza so predstavljali stroji, električna in elektronska oprema, vozila, pohištvo ter plastika.
- Uvoz: V letu 2020 je država uvozila za 212,1 milijarde evrov. Presežek v blagovni menjavi je tako v letu 2020 znašal 13,9 milijarde evrov. Poljska je v letu 2020 največ uvozila iz Nemčije (21,9 odstotka celotnega uvoza). Sledijo Kitajska, Italija, Rusija in Nizozemska. V največji meri so uvažali električno, elektronsko in strojno opremo, vozila, plastiko ter mineralna goriva.
Glavni izvozni/uvozni trgi
Glavne uvozne blagovne skupine 2020 |
% od celote |
Glavne izvozne blagovne skupine 2020 |
% od celote |
Električna in elektronska oprema |
13,7 |
Stroji, jedrski reaktorji |
13,4 |
Stroji, jedrski reaktorji |
13,3 |
Električna in elektronska oprema |
11,6 |
Vozila |
8,3 |
Vozila |
9,7 |
Plastika in plastični izdelki |
5,8 |
Pohištvo |
5,7 |
Mineralna goriva, olja |
5,3 |
Plastika in plastični izdelki |
4,7 |
Vodilni uvozni trgi 2020 |
% od celote |
Vodilni izvozni trgi 2020 |
% od celote |
Nemčija |
21,9 |
Nemčija |
28,9 |
Kitajska |
14,4 |
Češka |
5,9 |
Italija |
5,0 |
Združeno kraljestvo |
5,7 |
Rusija |
4,5 |
Francija |
5,6 |
Nizozemska |
3,9 |
Nizozemska |
4,2 |
Slovenija (36. mesto) |
0,4 |
Slovenija (34. mesto) |
0,4 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021
Poslovno sodelovanje med Slovenijo in Poljsko
Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama:
- Uredba o ratifikaciji sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Poljsko
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Poljske o sodelovanju in medsebojni pomoči pri carinskih zadevah (BPLPCZ)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Poljsko o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BPLIDO)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Poljsko o vzajemnem spodbujanju in zaščiti investicij (BPLSZN)
- Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Poljske o gospodarskem sodelovanju (BPLGS)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Poljske v izobraževanju, kulturi in znanosti (BPLIKZ)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Poljske o sodelovanju na področju veterinarske medicine (BPLVM)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Poljske (BPLZTS)
- Akt o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije s Poljsko (Uradni list RS-MP, št. 10-58/1994)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Poljske o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov (BPLVTP)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrom za narodno obrambo Republike Poljske o obrambnem sodelovanju (BPLOS)
- Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Poljske o vzajemnem zastopanju pri izdaji vizumov
Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2021
Perspektivni trgi za izvoznike
- IKT: Digitalne tehnologije so pomemben in rastoč sektor na Poljskem. Obstaja veliko povpraševanje po informacijski tehnologiji in rešitvah za podporo napredne proizvodnje, pametnih mestih, internetu stvari, računalništvu v oblaku in kibernetski varnosti.
- Energetika in obnovljivi viri energije: Poljska si prizadeva razširiti svoje vire energije in posodobiti svoje sisteme za proizvodnjo in distribucijo električne energije. V načrtu je gradnja novih elektrarn, posodobitev električnega omrežja, vključno s tehnologijami pametnih omrežij ter razvoj jedrske energije in vetrnih elektrarn na morju.
- Promet in logistika: Poljska namenja znatne vire za izboljšanje svoje prometne infrastrukture. Številne projekte za izboljšanje cest, železnic in vodnih poti v državi se financira s pomočjo EU sredstev. V zadnjih nekaj letih je Poljska doživela hiter razvoj inteligentnih prometnih sistemov (ITS), ki so postali pomemben del avtocestne in cestne infrastrukture. Največji projekt v prihodnjih letih na Poljskem bo gradnja novega mednarodnega letališča v bližini Varšave. Vrednost projekta je ocenjena na devet milijard dolarjev. Projekt je ena glavnih prednostnih nalog vlade, cilj projekta pa je razširiti sodelovanje med letališči in železnicami.
- Ravnanje z odpadki: Poljska je v svojem nacionalnem razvojnem načrtu predstavila svojo politiko zmanjševanja odpadkov, ki vključuje sistem selektivnega zbiranja odpadkov, naprave za predelavo in recikliranje odpadkov ter ukinitev nesanitarnih odlagališč. Priložnosti predstavljajo segmenti tehnologije zbiranja odpadkov, sistemi sanitarnih odlagališč, okoljsko spremljanje in analitična oprema, sortirni stroji, stroji za drobljenje in mletje, oprema za ravnanje z odpadki in strokovna znanja o postopku recikliranja.
- Vino: Poljska je vodilni uvoznik vina v srednji Evropi. Kar 60 odstotkov ga uvozijo iz Italije, Francije in Španije.
Slovenski izvoz na Poljsko v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR)
Delež |
EUR |
Skupina proizvodov |
25 % |
247.138 |
Farmacevtski proizvodi |
16 % |
159.003 |
Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke |
9 % |
89.389 |
Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor |
9 % |
84.684 |
Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli |
5 % |
52.504 |
Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume |
4 % |
42.502 |
Železo in jeklo |
Slovenski uvoz iz Poljske v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
Delež |
EUR |
Skupina proizvodov |
11 % |
97.263 |
Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor |
11 % |
95.172 |
Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke |
8 % |
72.193 |
Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli |
6 % |
56.770 |
Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume |
6 % |
53.365 |
Tobak in tobačni nadomestki |
5 % |
44.620 |
Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume |
Vir: Statistični urad RS, avgust 2021
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Poljskem so v letu 2018 znašale 196,5 milijarde evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 7,6 odstotka. Celotne izhodne TNI Poljske so v letu 2018 znašale 24,2 milijarde evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 1,2 odstotka.
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 189,5 milijard evrov. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Francija. Največ investicij je na področju nepremičnin in transporta.
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
Podjetje |
Obseg investicij (v mio EUR) |
Panattoni Europe |
7.260,1 |
Goodman Group |
2.860,5 |
ProLogis |
2.330,5 |
TREI Real Estate |
1.891,7 |
Ghelamco |
1.615,3 |
Skanska |
1.563,5 |
Immofinanz |
1.385,4 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020
Izobraževanje
Izobraževalni sistem na Poljskem omogoča 22 let neprekinjenega šolanja. V osnovno šolo se običajno vpišejo otroci pri sedmih letih starosti. Razdeljena je na dva cikla po tri leta. Ob koncu osnovne šole učenci pišejo obvezni mednarodni preizkus usposobljenosti.
Redno izobraževanje na državnih visokošolskih ustanovah je za poljske državljane brezplačno. Brezplačno je tudi za tujce, ki začnejo študirati na državnih visokošolskih ustanovah pod pogoji, ki veljajo za poljske državljane. Če želite izkoristiti tudi to, boste morali opravljati enake sprejemne izpite kot poljski študenti in se vpisati na tečaj, ki se poučuje v poljskem jeziku.
Poljske univerze morajo iti skozi precej strog postopek presoje in akreditacije. Univerze, kot so Varšavska tehnološka univerza, Jagielonska univerza v Krakowu in Univerza v Gdansku, veljajo za odlične univerze na Poljskem, ki so tudi zelo cenjene v akademskem in znanstvenem svetu.
Tudi najnovejša študija Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj je Poljsko uvrstila na peto mesto v Evropi in 11. na svetu glede na izobraževalni sistem.
Analiza več deset zasebnih šol v Varšavi je pokazala, da se šolnine gibljejo od 700 PLN do 3300 PLN na mesec. Najpogosteje se mesečni znesek giblje okoli 1000 PLN ali nekaj več. V nekaterih šolah je šolnina odvisna od stopnje izobrazbe.
Poljska je cenovno ugodna evropska država s precej stabilnim gospodarstvom. Življenjski stroški za mednarodne študente se gibljejo med 350 in 550 evrov na mesec. Proračun lahko prilagodite glede na mesto ali območje, v katerem želite študirati. Večja mesta, kot sta Krakov ali Varšava, zahtevajo med 500 in 850 evrov na mesec.
Delo
Poljska se je pridružila klubu 25 najrazvitejših gospodarstev na svetu po FTSE Russell in je na osmem mestu kot najboljša država za delavce. Država ima eno najvišjih stopenj angleščine kot drugega jezika na svetu. Obstaja veliko zaposlitvenih možnosti za večjezične obiskovalce.
Pod katerimi pogoji lahko na Poljskem delajo tujci? Delovno dovoljenje je dokument, ki daje tujcu pravico do zakonitega dela pod pogojem, da ima tujec podlago za prebivanje, ki mu omogoča opravljanje dela v skladu s predpisi. Zato se delo šteje za zakonito le, če tujec opravlja dela, navedena v dovoljenju.
Obstaja veliko spletnih mest in agencij za zaposlovanje, ki vam lahko pomagajo najti službo in potovati na Poljsko.
Če niste državljan EU in želite delati na Poljskem, boste za vstop v državo potrebovali delovno dovoljenje.
Ko pridobite delovno dovoljenje za Poljsko, lahko:
- Legalno opravljate delo na Poljskem;
- Legalizirate svoje bivanje v državi;
- Opravljate dela, opredeljena v delovnem dovoljenju;
- Podpišete pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem.
Najbolj priljubljeni poklici na Poljskem:
- inženirji - industrijski in proizvodni inženirji,
- inženir tehnologije betona, inženir steklarske tehnologije,
- inženirji elektrotehnike,
- zdravstveni specialisti (s specializacijo II. stopnje ali naziva specialist).
Čeprav je večina delovne sile v državi v storitvenem sektorju, druge industrije vključujejo pijače, kemikalije, premogovništvo, predelavo hrane, železo in jeklo, steklo, strojegradnjo, ladjedelništvo in tekstil.
Katera delovna mesta so na Poljskem nabolj iskana?
Povpraševanja po poklicih na Poljskem 2021:
- kvalificirani delavci;
- zaposleni na področju trgovine;
- vozniki;
- tehniki, skladiščniki;
- inženirji;
- IT strokovnjaki;
- računovodje,
- ekonomisti;
- kadrovsko osebje.
Najbolj plačana delovna mesta na Poljskem leta 2021:
- odvetniki;
- bančni menedžerji;
- izvršni direktorji;
- glavni finančni direktorji;
- ortodonti;
- univerzitetni profesorji.
Tujec lahko dela na Poljskem brez delovnega dovoljenja.
Kako dobim delovni vizum za Poljsko?
Na podlagi zahteve za pridobitev poljskega delovnega vizuma, a le pod pogojem izpolnjenega prijavnega obrazca, dokazila o plačilu prijavnine, potrditve pravnega statusa delodajalca iz Državnega sodnega registra, tekoče evidence o gospodarski dejavnosti delodajalca in kopije strani potnega lista prosilca z ustreznimi potovalnimi podatki.
Ali se lahko študenti, ki se odločijo za študij na Poljskem, lahko zaposlijo?
Mednarodni študenti lahko delajo na Poljskem, pri čemer delovnega dovoljenja ne potrebujejo, morajo pa imeti veljavno dovoljenje za prebivanje. Mednarodni študenti imajo pravico med študijem delati na Poljskem, dokler so vpisani v institucijo. Študentje, ki niso državljani držav članic EU, morajo imeti tudi veljavno dovoljenje za prebivanje.
Pravica do dela velja za vse študente, vključno s tistimi, ki so na Poljskem prvič, tistimi, ki so vpisani v prvi letnik univerzitetnega programa, in tistimi, ki so redno vpisani v jezikovno šolo. Med študijem je dovoljeno opraviti 20 ur dela, med počitnicami pa tudi tri mesece polnega delovnega časa. Čeprav je med študijem na Poljskem možno imeti službo za polni delovni čas, se morate prepričati, da delo ne vpliva na vaš študij.
Poljska minimalna plača je najnižji znesek, ki ga delavec lahko zakonito prejema za svoje delo. Večina držav ima državno minimalno plačo, ki jo morajo plačati vsi delodajalci. Minimalna plača na Poljskem je 2000 PLN na mesec (475 dolarjev), ki velja za vse delavce.
V prvem četrtletju 2020 je bila povprečna bruto plača 5331 PLN na mesec. V primerjavi z letom poprej se je povečala za 7,7 odstotka. Upoštevajte, da so v statistiko vključena samo podjetja z več kot 10 zaposlenimi. Manjša podjetja pogosto plačajo nekoliko manj.
#Odpiramo vrata tujine
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ
Več iz rubrike
Konflikti v podjetju in kako jih razrešiti
Ni potrebno, da se v vašem podjetju izogibate ali bojite konfliktov. Ti so naravni in celo zdravi, pod pogojem, da znamo s konflikti ustrezno ravnati.
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.