Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo na Finskem (2/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine« predstavljamo Finsko.
Fotografija: Suomi, Finska. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Suomi, Finska. Foto: Shutterstock

Za Finsko je značilno visoko industrializirano, mešano gospodarstvo s proizvodnjo na prebivalca, podobno tisti v zahodnoevropskih gospodarstvih, kot so Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo.

Finska ima svobodno tržno gospodarstvo, ki je močno odvisno od mednarodne trgovine. Gre za mešano gospodarstvo, ki združuje prosti trg z modelom nordijske socialne države.

Finska ima oceno ekonomske svobode 76,1, s čimer je njeno gospodarstvo 17. najbolj svobodno v indeksu 2021. Med 45 državami v evropski regiji je na 10. mestu, njena skupna ocena pa je nad regionalnim in svetovnim povprečjem. Njeno gospodarstvo še naprej uživa visoko stopnjo ekonomske svobode.

Za finsko gospodarstvo so značilni visoka stopnja industrializacije, majhen domači trg in odprtost za trgovino. Temelji predvsem na zasebnem lastništvu in svobodnem podjetništvu, v nekaterih sektorjih pa ima vlada monopol ali vodilno vlogo. Po drugi svetovni vojni Finska ni bila popolnoma industrializirana, velik del prebivalstva pa se je še vedno ukvarjal s kmetijstvom, rudarstvom in gozdarstvom.

Gospodarsko okrevanje na Finskem se je poleti okrepilo, saj je BDP v drugem četrtletju zrasel za 2,1 odstotka v primerjavi s prejšnjim četrtletjem in 7,5 odstotka medletno, kar je preseglo raven iz obdobja pred koronavirusno krizo. Napovedujemo, da bo gospodarstvo letos raslo za tri odstotke.

image_alt
Svet oblikujeta dva globalna mega trenda

Je ena najmanj revnih držav v Evropi. Država ima namreč četrto najnižjo stopnjo revščine v državah OCED in Ginijev koeficient  27.

Za Finsko je značilna visoka stopnja brezposelnosti. Ta ni le posledica gospodarske recesije. Veliko število študentov, ki iščejo na Finskem zaposlitev za krajši delovni čas, prispeva k tej razmeroma visoki stopnji brezposelnosti mladih, tako kot v drugih nordijskih državah.

Država ponuja svojim prebivalcem univerzalno zdravstveno varstvo. Preprečevanje bolezni in druge vrste promocije zdravja so že desetletja glavni poudarek finske zdravstvene politike.

Dolgoročno naj bi se letna stopnja rasti finskega BDP po naših ekonometričnih modelih gibala okoli 2,20 odstotka leta 2022 in 2,10 odstotka leta 2023. Največji sektor finskega gospodarstva so storitve s 65 odstotki, sledita proizvodnja in rafiniranje z 31 odstotki.

Leta 2020 je državni dolg Finske znašal približno 69,55 odstotka BDP.

BDP je bil leta 2020 271,2 milijarde dolarjev.

Kmetijski sektor predstavlja tri odstotke finskega BDP in zaposluje štiri odstotke prebivalstva. Zaradi neugodnega podnebja je razvoj kmetijstva omejen na ohranjanje določene ravni samozadostnosti osnovnih proizvodov. Poleg tega je pristop Finske k EU dodatno pospešil proces prestrukturiranja in zmanjšanja obsega kmetijskega sektorja. Država ima okoli 48.000 kmetij s povprečno obdelovalno površino 47 ha, od tega je okoli 12 odstotkov kmetij ekoloških. Prevladuje pridelava žit, pomembna segmenta pa sta še proizvodnja mleka in živinoreja.

Storitveni sektor zaposluje 74 odstotkov delovne sile in predstavlja 68 odstotkov BDP. V finskem bančnem sistemu prevladujejo tri glavne skupine depozitnih bank: Skupina OP, Nordea Bank Finland in Skupina Danske Bank. 

Sektor informacijske tehnologije hitro raste, prav tako sektor čistih tehnologij in biotehnologije. 

Vir: EIU; Factiva, marec 2021

Pregled gospodarskih gibanj na Finskem

Izvoz: Finska je v letu 2020 izvozila za 57,6 milijarde evrov blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 1,6 milijarde evrov. Za Finsko so najpomembnejši izvozni in uvozni trgi države EU. Največ je Finska v letu 2020 izvozila v Nemčijo (13,5 odstotka od celotnega izvoza), sledijo Švedska, ZDA, Nizozemska in Kitajska. Največji del izvoza so predstavljali stroji, papir in karton, električna in elektronska oprema, vozila ter mineralna goriva. 

Uvoz: Finska je v letu 2020 uvozila za 56,1 milijarde evrov blaga. V letu 2020 je bilo največ uvoza iz Nemčije (15,4 odstotka od celotnega uvoza), Švedske, Rusije, Kitajske in Nizozemske. Največ so uvozili strojev, mineralnih goriv, električne in elektronske opreme ter vozil.

(*) EIU napoved
(*) EIU napoved

Glavne uvozne blagovne skupine 2020

% od celote

Glavne izvozne blagovne skupine 2020

% od celote

Stroji, jedrski reaktorji

12,7

Stroji, jedrski reaktorji

14,4

Mineralna goriva, olja

10,5

Papir in karton

10,4

Električna in elektronska oprema

10,1

Električna in elektronska oprema

8,0

Vozila

9,3

Vozila

7,3

Ostalo blago

5,1

Mineralna goriva, olja

7,0

 

Vodilni uvozni trgi 2020

% od celote

Vodilni izvozni trgi 2020

% od celote

Nemčija

15,4

Nemčija

13,5

Švedska

11,0

Švedska

10,4

Rusija

9,7

ZDA

8,3

Kitajska

9,0

Nizozemska

6,5

Nizozemska

4,6

Kitajska

5,2

Slovenija (43. mesto)

0,2

Slovenija (60. mesto)

0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2021

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2018 znašale 57,1 milijarde evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala -6,2 odstotka. Celotne izhodne TNI Finske so v letu 2018 znašale 79,9 milijarde evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -0,1 odstotka.

Finska. Foto: Shutterstock
Finska. Foto: Shutterstock

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 23,6 milijarde evrov. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Švedska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in transporta.

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020: 

Podjetje

Obseg investicij

(v mio EUR)

Google

1.507,5

Pelican Self Storage

586,5

Hetzner Online

291,8

DB Schenker

276,4

Borealis

250,8

Nordea Bank (Nordea)

239,7

Boliden (New Boliden)

196,8

 Vir: FDI Intelligence, september 2020

Poslovno sodelovanje med Slovenijo in Finsko

Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama:

  • Uredba o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko o vzpostavitvi diplomatskih odnosov
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Finske o spodbujanju in zaščiti naložb (BFISZN)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka (BFIIDO)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Finske o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga (BFIMCP)

 Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2021

Davčni sporazumi: Finska ima sklenjenih prek 70 davčnih sporazumov, med drugim s Slovenijo (RS- MP-št. 12/04).

image_alt
Znanstveniki iznašli cepivo proti staranju

Finska je 7. junija 2017 podpisala MLI (večstranska konvencija za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička, znana tudi kot multilateralni instrument - MLI) in ga ratificirala 25. 2. 2019. Za Finsko je MLI začel veljati 1. 6. 2019 in se bo začel uporabljati v letu 2020. Od začetka uporabe MLI, ki se bo v primeru Finske za obe vrsti davkov začel uporabljati na isti datum (od 1. 1. 2020 za davke po odbitku in za druge davke),  bo treba pri uveljavljanju ugodnosti iz sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja upoštevati tudi spremembo uporabe posameznih določb sporazuma v skladu z MLI. V primeru Slovenije se bo MLI začel uporabljati od 1.1.2020 za davke po odbitku in od 1.12.2019 za druge davke. Zaradi rezervacije, ki jo je po MLI podala Finska in s tem spremenila pravila glede začetka uporabe, je datum začetka uporabe v državah različen.

Slovenski izvoz na Finsko v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):  

   

Delež

EUR

Skupina proizvodov

19 %

17.596

Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke

15 %

13.868

Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli

12 %

11.568

Farmacevtski proizvodi

10 %

8.974

Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor

9 %

8.029

Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume

7 %

6.245

Železo in jeklo

Slovenski uvoz iz Finske v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR): 

Delež

EUR

Skupina proizvodov

15 %

11.611

Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli

13 %

10.472

Železo in jeklo

12 %

9.885

Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke

11 %

9.134

Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor

8 %

6.655

Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov, papirni ali kartonski odpadki in ostanki

7 %

5.704

Papir in karton, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona

   

Vir: Statistični urad RS, avgust 2021

Izobraževanje

Finci imajo visok nivo izobraževalnega sistema. Vsi otroci med sedmim in 16. letom so šoloobvezni, po 16. letu pa je šolanje izbirno. Takrat se lahko učenci odločijo med gimnazijo, kjer izobraževanje traja tri ali štiri leta, in poklicno šolo, kjer programi trajajo dve do pet let. Visokošolska izobrazba se deli na dva sektorja: univerze in politehnične šole; prvih je na Finskem 21, slednjih pa 30. Več kot 60 odstotkov prebivalstva je zaključilo nadaljnje šolanje, 13 odstotkov pa ima univerzitetno diplomo ali primerljivo stopnjo izobrazbe. Država se glede deleža posameznikov, ki uspešno zaključijo srednjo šolo, uvršča najvišje.

Finske šole so med najboljšimi na svetu. Edinstvene so po tem, da otroci ne hodijo v šolo, dokler niso stari sedem let, učenci pa do 8. razreda ne dobivajo ocen.

Država se uvršča na tretje mesto na lestvici izobraževanja po državah leta 2021 s skupno oceno 1,631 tisoč. Glede na poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o globalni konkurenčnosti ima Finska najbolje razvit izobraževalni sistem na svetu.

Univerz je ogromno. Nekatere med njimi so Univerza Aalto, Univerza Åbo Akademi, Hanken, ekonomska šola, Lappeenranta, tehnološka univerza in Tampere, tehnološka univerza.

Kuusamo, Finska. Foto: Shutterstock
Kuusamo, Finska. Foto: Shutterstock

Vsi Finci se učijo švedščine v srednji šoli. Čeprav finščina ni skandinavski jezik, je švedščina pomemben jezik na Finskem. Tako zelo, da ima skupaj s finščino status uradnega jezika.

Študij na Finskem je brezplačen! Medtem ko bo za študij v večini držav potrebno pogosto plačati visoko šolnino, je Finski nekako uspelo ohraniti univerzitetno izobraževanje, ki je v celoti financirano iz države – tudi za mednarodne študente.

Obvezno izobraževanje se običajno začne v letu, ko otroci dopolnijo sedem let. Vsi otroci, ki stalno prebivajo na Finskem, morajo obiskovati obvezno izobraževanje. Splošno šolsko izobraževanje je brezplačno. Splošne šole vzdržujejo lokalne oblasti (občine) in drugi izvajalci izobraževanja.

Finska je eno od finančnih nebes v Evropi, saj univerze in politehnike ne zaračunavajo šolnine za študente, ki prihajajo iz EU/EGP in Švice. Doktorski programi so brezplačni za vse študente, ne glede na njihovo narodnost.

Je Finska brezplačna za mednarodne študente? Da.

Ali univerze na Finskem poučujejo v angleščini? Vodilni finski visokošolski sistem ponuja več kot 500 dodiplomskih in magistrskih programov, ki se poučujejo v angleščini na 13 univerzah in 22 univerzah uporabnih znanosti (UAS). Univerze ponujajo tudi možnosti doktorskega študija v angleščini.

Delo

Finska je ena od evropskih držav z najbolj urejenim trgom dela in sistemsko ureditvijo na področju zaposlovanja. Nezaposlenost na Finskem trenutno znaša nekaj čez 8 odstotkov in se v primerjavi z ostalimi članicami EU zaradi finančne krize ni zelo povečala. Pri iskanju zaposlitve na Finskem je bistvenega pomena znanje finskega jezika.

Državljani Evropske unije lahko svobodno delajo na Finskem, državljani držav zunaj EU pa morajo pridobiti delovno dovoljenje. Študentom je dovoljeno za čas rednega študija delati krajši delovni čas (do 25 ur/teden) ali celo polni delovni čas med počitnicami. Za delovna mesta se je potrebno obrniti na Ministrstvo za delo ali agencije, ki delo posredujejo.

Posameznik, ki ni državljan EU, mora zaprositi za dovoljenje za prebivanje za zaposleno osebo, če nima druge vrste dovoljenja za prebivanje, ki mu daje pravico do dela na Finskem. Za delo in vrsto ni mogoče izdati nobenega drugega posebnega dovoljenja za prebivanje. Dela ni mogoče opravljati brez veljavnega dovoljenja za prebivanje.

image_alt
Slovenska vina letos prejela 6 zlatih in 2 platinasti medalji

Finsko gospodarstvo je v recesiji in je le zmerno dobro po propadu podjetja Nokia. Službo je zato težko dobiti tako tujcem kot Fincem. Tudi nekateri Finci iščejo zaposlitev na Norveškem, bogati z nafto, in se preselijo na Norveško ali poiščejo zaposlitev v drugih državah.

Danes večina zaposlenih na Finskem dela v storitvenem sektorju. Sektorji, ki zaposlujejo največ ljudi, so trgovina, promet, hotelske in gostinske storitve, izobraževanje, zdravstvene in socialne storitve ter druge storitve.

Katera delovna mesta so iskana na Finskem? V evropskem tehnološkem sektorju so trenutno najbolj iskani delavci programski inženirji. Na Finskem je približno 66 odstotkov celotne ponudbe dela na tem področju. Poleg tega so inženirji na trgu dela običajno manj konkurenčni v primerjavi z drugimi panogami.

Priložnosti za delo na finskem trgu se iščejo v panogah

Kmetijstvo: Finska je zaradi hudih nordijskih zim in razmeroma kratke rastne sezone močno odvisna od uvožene hrane in kmetijskih proizvodov. Najboljši obeti: vino, pivo, zdravi prigrizki, sveži izdelki, inovativni in edinstveni izdelki, priročni prehrambni izdelki ter ekološka in trajnostna živila.

IKT: Finsko pogosto imenujejo »svetovni testni laboratorij za telekomunikacije«, saj številna mednarodna podjetja na Finskem poskusno lansirajo nove izdelke in storitve. Kot visokotehnološka država ponuja veliko priložnosti za industrijo IKT, predvsem na naslednjih področjih:

  • dobava komponent za zadovoljevanje potreb lokalne proizvodnje ter raziskav in razvoja
  • storitve v oblaku za e-upravo ter MSP, ki posodabljajo svoje poslovanje
  • kibernetska varnost
  • upravljanje odnosov s strankami (CRM)
  • celovite programske rešitve za podjetja (ERP)
  • programska oprema za varstvo potrošnikov, kot so protivirusni programi za računalnike in pametne telefone 

Zdravstvo in farmacija: Finska je drugo najnaprednejše digitalno gospodarstvo v EU in to vključuje tudi zdravstveno varstvo. Finska je pionirka digitalizacije na področju zdravstva. Nacionalni zdravstveni registri se v zbirkah podatkov vodijo že od 60. let prejšnjega stoletja. Danes imajo vsi prebivalci spletni dostop do svoje zdravstvene kartoteke in zgodovine e-receptov, zaradi česar so finski zdravstveni podatki edinstveni glede na obseg in globino. Farmacevtski trg je tesno reguliran in je  povezan s celotnimi nacionalnimi sistemi socialnega varstva in zdravstvenega varstva. Zakoni določajo način trženja zdravil, spremljanje neželenih učinkov in povrnitev stroškov farmakoterapije. Na Finskem so v porastu biološka zdravila, močan poudarek je tudi na cepivih. V mestih Kuopio, Turku, Tampere in Oulu so razširjeni grozdi biotehnike in znanosti o življenju. Diagnostična industrija je eno izmed najpomembnejših področij finske zdravstvene tehnologije.

Finska je ena izmed gospodarsko najuspešnejših držav na svetu in to je velik razlog, zakaj se vedno uvršča tako visoko, ko se izvajajo študije o sreči. Kakšna je dobra plača na Finskem? No, povprečna plača na Finskem se je leta 2020 zvišala na 49.104 funtov na leto (64.078 dolarjev), stopnja brezposelnosti pa je padla na 7,2 odstotka.

Če ste diplomirali na Finskem in imate veljavno dovoljenje za prebivanje za študij, lahko zaprosite za dovoljenje za prebivanje za iskanje dela. Če ste že dobili dovoljenje za prebivanje iz drugih razlogov, lahko vključuje pravico do dela.

Leta 2020 je povprečna mesečna plača na Finskem znašala 3594 evrov. Povprečna plača v sektorju država je dosegla 4036 evrov na mesec, v zasebnem sektorju pa 3681 evrov na mesec. Neto mesečna minimalna plača pa znaša okoli 1500 eur.

Več iz rubrike

Komentarji: