Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Ukrajini (1/5)

Zibelka Mille Jovovich, Whatsapp–a, PayPal–a in električnih tramvajev zavzema del vzhodnoevropske ravnine, manjši del Karpatov in Krimskih hribov. Ukrajina je vsekakor država, znana po lepi in raznoliki pokrajini, dobro ohranjeni kulturi in tradiciji, lepih ženskah in strašni jedrski katastrofi. Ta največja država v Evropi, ki v celoti leži na tem kontinentu. Razteza se od Rusije na vzhodu do Poljske na zahodu in je za 50.000 kvadratnih metrov večja od druge največje evropske države Francijo.

V začetku leta 2010 je bila znana po številnih značilnostih velikega evropskega gospodarstva; po bogatih kmetijskih zemljiščih, dobro razviti industrijski bazi, visoko usposobljeni delovni sili in kakovostnem izobraževalnem sistemu. Danes je to država v razvoju, ki se uvršča na 74. mesto glede na indeks človekovega razvoja. Je najrevnejša država v Evropi, saj trpi zaradi zelo visoke stopnje revščine in hude korupcije. Velja pa Ukrajina zaradi svojih obsežnih rodovitnih kmetijskih zemljišč za eno največjih izvoznic žita na svetu.

Ukrajina meji na sedem držav: na Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo, Moldavijo, Rusijo in Belorusijo. Skupna dolžina ukrajinske meje znaša 6.992,98 km.

Po površini je druga največja evropska država takoj za Rusijo, na katero meji na vzhodu in severovzhodu. Na severu meji z Belorusijo, na zahodu s Poljsko, Slovaško in Madžarsko ter na jugozahodu s Romunijo in Moldavijo.

Ukrajina ima strateški položaj v vzhodni Evropi; leži na severnih obalah Črnega in Azovskega morja.

Obala (ki vključuje severno in zahodno obalo Črnega in Azovskega morja) je dolga 2700 km.

Najdražje avtomobilske znamke na svetu

Država je skoraj v celoti sestavljena iz ravninskih območij na povprečni nadmorski višini 175 metrov. Gorska območja, kot so ukrajinski Karpati in Krimske gore, se nahajajo le ob mejah države in predstavljajo komaj pet odstotkov njene površine. V jugozahodnem delu vzhodnoevropske nižine se nahajajo široki predeli ravnic države. Ravnine sestavljajo številna višavja in nižine, ki jih povzroča neenakomerna kristalizirana osnova vzhodnoevropskega kratona. Severovzhodni in jugovzhodni del Ukrajine zasedajo nizke vzpetine, ki redko dosežejo višino 300 metrov. Najvišja točka države je gora Hoverla, katere vrh se nahaja na 2061 metrov. Čeprav je bil velik del prvotnega ukrajinskega rastlinskega pokrova očiščen za pridelavo, se da še vedno razločiti tri glavne cone naravne vegetacije. Od severa proti jugu so to Polisija (gozd in močvirje), gozdna stepa in stepa. Območje Polissa leži na severozahodu in severu.

Ukrajinski živalski svet je raznolik; z okoli 350 vrstami ptic, več kot 100 vrstami sesalcev in več kot 200 vrstami rib. Najpogostejši plenilci so volkovi, lisice, divje mačke in kune, med parkljasti pa srne, divji prašiči, včasih pa tudi losi in mufloni (vrsta divjih ovc). Sončnice (sunyashniki) so nacionalna roža Ukrajine in v ljudskih podobah predstavljajo toploto in moč sonca, ki so jo častili predkrščanski Slovani. Nacionalna žival je navadni slavček. Najpomembnejše reke so: Dneper, Dnjester, Južni Buh in Siversky Donets. Najdaljša reka je Dneper, najdaljši pritok je Dneprov pritok Desna. Največje naravno jezero pokriva površino 149 kvadratnih kilometrov, ima povprečno globino približno dva metra, največjo globino 5,5 metra in na svoji najbolj južni točki meji na jezero Kugurluy. Več kot 95 odstotkov rek je del zgoraj omenjenih morskih porečij. Nekaj ​​rek je del porečja Baltskega morja.

Kijev, Ukrajina. Foto: Shutterstock

Zmerno podnebje z zadostno količino sončnih dni

Ukrajina ima pretežno zmerno podnebje, z izjemo južne obale Krima, kjer je podnebje subtropsko sredozemsko. Država uživa zadostno količino sonca in padavin skozi vse leto, ki so zelo koncentrirane v poletnih mesecih (od maja do avgusta). Na splošno je najboljši čas za obisk države v maju, juniju ali septembru. Temperature so takrat ugodne, na turističnih točkah je manj gneče, manj je tudi dopustnikov, ki se zgrinjajo v črnomorska obalna letovišča.

Površina države znaša 603.548 kvadratnih kilometrov, v njej je 44,13 milijona prebivalcev. V Ukrajini so zastopane številne veroizpovedi, pri čemer soobstajajo krščanstvo, islam in judovstvo. Najbolj razširjena religija je pravoslavno krščanstvo. Ukrajinska zakonodaja zagotavlja pravico do verske svobode in zagotavlja pravni okvir za registracijo verskih skupin. Versko preganjanje v Sovjetski zvezi je bilo ustavljeno v 80. letih prejšnjega stoletja, kar je privedlo do verskega preporoda v Ukrajini. Približno 67,3 odstotka prebivalstva je izjavilo, da se drži enega ali drugega sklopa pravoslavnega krščanstva (28,7 odstotka kijevskega patriarhata, 23,4 odstotka jih navaja preprosto 'pravoslavne' brez izjave, kateri patriarhat pripada, 12,8 odstotka moskovskega patriarhata, 0 odstotkov ukrajinske avtokefalne pravoslavne cerkve in 1,9 odstotka drugih).

Prevladujoča vera v Ukrajini, ki jo izvaja skoraj polovica prebivalstva, je vzhodno pravoslavje. Zgodovinsko gledano je večina privržencev pripadala ukrajinski pravoslavni cerkvi – kijevskemu patriarhatu, čeprav je bila pomembna tudi ukrajinska pravoslavna cerkev – moskovski patriarhat. Hinduizem je v Ukrajini manjšinska religija. Sledi ji 0,1 odstotka prebivalstva (okoli 44.000), nekoliko višji je delež v Zahodni Ukrajini (0,2 odstotka). Ukrajinci so vzhodnoslovanska etnična skupina, ki izvira iz Ukrajine. So sedmi največji narod v Evropi in drugi največji med vzhodnimi Slovani, takoj za Rusi.

Slovenija med najbolj ugodnimi državami za upokojitev

Uradni jezik je ukrajinščina. Ukrajinski jezik je slovanski jezik iz indoevropske družine in je edini uradni državni jezik Ukrajine, ki je napisan v obliki cirilice. Trije jeziki, ki se v državi najbolj pogosto uporabljajo, so ukrajinski (67,53 odstotka), ruski (29,59 odstotka), tatarski (0,47 odstotka) in moldavski (0,38 odstotka). Kljub temu da je ukrajinščina edini uradni jezik, je v državi zelo razširjena tudi ruščina. Zaslediti jo je moč zlasti na ulicah glavnega mesta na jugovzhodu Kijeva. Večje restavracije, bari in hoteli imajo angleško govoreče osebje, vendar se ta jezik v državi ne uporablja pogosto. Ukrajinščino aktivno uporablja okoli 32,5 milijona prebivalcev, do 14 milijonov jih pogosto govori rusko in kombinacijo rusko-ukrajinskega jezika - Suržik. Ukrajinski jezik je pridobil ugled slovanskih jezikov, zato se pogosteje uporablja v mednarodnih institucijah v Evropi in drugod po svetu. Himna se imenuje »Ukrajinska slava ni izginila, niti njena svoboda«, domena je .ua, klicna številka pa se glasi +380, medtem ko je številka za nujno pomoč 102 za policijo in 103 za reševalce. Po srednjeevropskem časovnem pasu so eno uro pred Slovenijo.

Kijev - sedmo najbolj naseljeno mesto v Evropi

Kijev je glavno in najbolj naseljeno ukrajinsko mesto. Nahaja se v severni osrednji Ukrajini ob reki Dneper. Od 1. januarja 2021 je bilo v njem 2.962.180 prebivalcev, zaradi česar je Kijev sedmo najbolj naseljeno mesto v Evropi. Je pomembno industrijsko, znanstveno, izobraževalno in kulturno središče Vzhodne Evrope. Je dom številnih visokotehnoloških industrij, visokošolskih ustanov in zgodovinskih znamenitosti. Mesto ima obsežen sistem javnega prevoza in infrastrukture, vključno s kijevsko podzemno železnico.

Kijev, Ukrajina. Foto: Shutterstock

Na ozemlju Ukrajine se je razvilo več vrst prazgodovinskih kultur. Med njimi je bila najbolj razširjena tripiljska kultura, ki je izhajala iz bronaste dobe. Poseljevanje Ukrajine se je začelo pred našim štetjem, kar lahko dokažemo z Gravettiansko kulturo v krimsko Goro. Med letoma 700 in 200 pred našim štetjem je predel spadal pod Skitsko kraljestvo ali Scythia. Kasneje ob koncu stoletja se je večina bolgarskih plemen selila v različne kraje in Hazari so prevzeli velik del zemljišča. Leta 1920 je postala Ukrajina sestavni del Ukrajinske Sovjetske Socialistične Republike in pozneje tudi SSSR-a. V Ukrajini se je leta 1986 pripetila nuklearna ekološka katastrofa v Černobilu, ki velja za dogodek z dolgoročnimi posledicami. S tem dogodkom so prebivalstvo privedli, da so začeli pritiskati na centralno vlado, da spodbudi avtonomijo. Ukrajina je postala neodvisna leta 1991.

Ustava Ukrajine je temeljni zakon Ukrajine. Pravni sistem temelji na novi ustavi, ki jo je parlament potrdil 28. junija 1996 in na spremenjeni leta 2004. Ustava je bila prilagojena v skladu z namero Viktorja Janukoviča, da poveča svoja predsedniška pooblastila, vendar se je po padcu konec februarja vrnila v prejšnjo obliko.

Predmeti, za katere se je izkazalo, da so vredni celo premoženje

Ukrajinsko pravo temelji na civilnem pravu in spada v romansko-germansko pravno tradicijo. Običajno pravo in sodna praksa nista tako pogosti, čeprav se sodna praksa pogosto uporablja v podporo zapisanemu pravu, kot v mnogih drugih pravnih sistemih.

Politika Ukrajine poteka v okviru polpredsedniške predstavniške demokratične republike in večstrankarskega sistema. Je ustavna republika in unitarna država. Izvršno oblast izvaja kabinet ministrov (do leta 1996 skupaj s predsednikom). Sedanji predsednik je Volodimir Zelenski, ki je prisegel 20. maja 2019.

Ima večstrankarski sistem s številnimi političnimi strankami, pri čemer pogosto nobena stranka nima možnosti, da bi sama pridobila oblast, stranke pa morajo med seboj sodelovati pri oblikovanju koalicijskih vlad. Na ukrajinskih parlamentarnih volitvah (oktober 2014) je kandidate predlagalo 52 političnih strank.

Država je članica STO, WTO, IMF in IBRD, ni pa članica EU. Po mnenju opazovalcev je to posledica dejavnikov, kot so nepripravljenost EU za širitev na postsovjetski prostor, slaba uspešnost ukrajinskega gospodarstva, pomanjkanje demokracije (v 90. letih) in notranja nestabilnost (po oranžni revoluciji).

Vir: EIU; Factiva, februar 2021