Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Turčiji (1/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine« predstavljamo Turčijo.
Fotografija: Antalija, Turčija, Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Antalija, Turčija, Foto: Shutterstock

Ko te iz udobne hotelske postelje ob petih zjutraj na noge vrže tuljenje in glasno zavijanje, to ni znak za napad, ampak za vsakodnevno jutranjo molitev. Ime države izhaja iz srednjeveške latinščine Turchia oziroma Turquia in pomeni "dežela Turkov". Prostrana država dveh cesarstev in visokega BDP-ja ter svetovna izvoznica lešnikov predstavlja svet nasprotij, prepleten z vonjem po začimbah in usnju, svetleč od svile, zlata in srebra, kjer nas navduši sožitje sodobnega življenja in bogate, več tisoč let dolge zgodovine ter z njo povezane kulturne dediščine. Turčija, dežela Buraka Oezcivita, kjer se nahajajo neverjetni čudeži, kot sta Kapadokija ali bombažni grad Pamukkale, kebabi, bazarji ter seveda najboljši ponaredki najdražjih blagovnih znamk na svetu.
image_alt
Hrvaški Rimac postavil svetovni rekord

Osnovne značilnosti države


Turčija leži v Mediteranu v pokrajini Anatolija Zahodne Azije, z majhnim delom v jugovzhodni Evropi, ločuje ju Turška ožina.
 
Je obmorska evropska in azijska država, njeno osrčje pa predstavlja Anatolski polotok med Črnim in Sredozemskim morjem. Na vzhodu meji na Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan in Iran, na jugu na Irak in Sirijo, na zahodu pa na Grčijo, Bolgarijo in Egejsko morje. Evropska Turčija na zahodu meji z Grčijo 212 km in na severu z Bolgarijo 269 km, z Egejskim morjem na jugozahodu in Črnim morjem na severovzhodu.
 
Anatolski polotok in Anatolija sta bila zaradi svoje strateške vloge stičišče Evrope in Azije in že od prazgodovine zibelka civilizacij, kar dokazujejo številne izkopanine iz obdobja neolitika. Anatolski polotok predstavlja večino sodobne Turčije in je ena najstarejših trajno naseljenih regij na svetu. Ima 81 provinc.
 
Turška obala je dolga 8333 km in meji na štiri morja: Sredozemsko morje, Črno morje, Egejsko morje in Marmarsko morje, ki je s Črnim morjem povezano z Bosporsko ožino in z Egejskim morjem z Dardanelsko ožino.
 
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Turčija je pretežno gorska država, prava nižina pa je omejena na obalno obrobje. Približno četrtina površine ima nadmorsko višino nad 1200 metrov, manj kot dve petini pa leži pod 460 metri. Veliki Ararat ali Büyük Ağrı Dağı, ki doseže nadmorsko višino 5165 metrov, je najvišji vrh v Turčiji. Na jugozahodu rastejo sladki koren, hrasti, valonije in divje oljke. Glavne sorte divjih živali so jelen lopatar, srnjad, vzhodni muflon, divji prašič, zajec, turški leopard, rjavi medved, rdeča lisica, gazela, bukova kuna, borova kuna, divja mačka, ris, vidra in jazbec. Podnebje, trdne lastnosti in geografske formacije naredijo Turčijo biološko raznoliko. Ima 11.707 različnih rastlinskih vrst, od tega 3.649 endemičnih. Med priljubljene rastline spadajo razkošni oleandri, fuksije, hortenzije, jasmin, visterije in magnolije; dišeče grmovje, kot so rožmarin, timijan, origano, sivka in brin; impozantni gozdovi hrastov, borovcev in cipres; in sadno drevje, kot so limone, pomaranče in bergamoti. Nacionalni cvet je tulipan. Kljub temu da je tudi Nizozemska znana kot dežela tulipanov, ti v resnici prihajajo iz Turčije in Srednje Azije. Avtohtone živali so volkovi, lisice, merjasci, divje mačke, bobri, medvedi, gazele, šakali, hijene, jeleni in gorske koze. Glavne udomačene živali v Turčiji so vodni bivoli, angorske koze in kamele. Nacionalna žival je sivi volk, saj simbolizira čast. Pri sivih volkovih je velik poudarek na vodstvu in hierarhični, vojaški organizaciji podobni organizaciji.
 
Aras, Kura, Evfrat in Tigris so štiri glavne reke. Turški rečni zemljevid prikazuje različne reke in vodna telesa v državi in ​​okoli nje. Kizilirmak (Halys) je najdaljša reka, ki se v celoti nahaja v Turčiji. Reke izvirajo v visokogorju Turčije, z juga in vzhoda. Država je bogata z viri sladke vode. Po celotnem območju je veliko rek, jezer, lagun in rezervoarjev. Večina jezer je sladkovodnih, vendar jih je le malo grenkih ali slanih. Največje slano jezero je jezero Tuz, kar v turškem jeziku dobesedno pomeni slano jezero. Turčijo s treh strani obdaja morje; Sredozemsko na jugu, Egejsko na zahodu in Črno na severu. Marmarsko morje na severozahodu vključuje istanbulsko in dardanelsko ožino in je teritorialna voda Turčije.
 
V notrajnosti države je celinsko podnebje z mrzlimi, snežnimi zimami in vročimi, suhimi poletji, čeprav so noči običajno hladne. Poleti je po vsej državi suho in sončno, razen na severovzhodni obali. V vseh celinskih in južnih osrednjih regijah so najbolj sušni meseci julij, avgust in september. April, maj, september in oktober so prijetno topli s temperaturami od 20 do 30 stopinj Celzija, zato so ti meseci običajno najboljši čas za obisk velikega števila starodavnih območij v Turčiji. Poletni meseci (od junija do septembra) so zelo vroči, temperature na južni obali dosežejo tudi 40 stopinj Celzija.
 
image_alt
Koliko denarja je dovolj za dostojno pokojnino?

Skupna površina Turčije je 783.562 kvadratnih kilometrov, prebivalcev ima 84,3 milijonov, od tega je velika večina muslimanov. Islam je najbolj razširjena vera. Središča skupnosti in prostori, ki so namenjeni skupni molitvi, so mošeje. Čas molitve oznanijo s klicem minaretov z izreki iz sune, pogosto tudi z zvočnikom. Za muslimane je značilno, da pri molitvi ženske sedijo stran od moških. Turška ustava uradno priznava sunitski islam, krščanstvo (nekatere katoliške in pravoslavne sekte) in judovstvo. Ne-sunitske različice islama in drugih sektov krščanstva (vključno z reformističnimi kristjani in rumskimi pravoslavnimi kristjani) niso priznane. Turčija je sicer sekularna država z večinskim muslimanskim prebivalstvom. Uradnih statistik o verski pripadnosti prebivalstva ni. Nacionalne osebne izkaznice samodejno navajajo vsakega državljana kot muslimana ob rojstvu, razen če so ga starši prijavili v ustavno priznano manjšinsko vero. Turčija že stoletja predstavlja dom vseh treh velikih religij - judovstva, krščanstva in islama. Sekularnost (ali laïcité) je bila prvič uvedena s spremembo ustave iz leta 1928, ki je odpravila določbo, ki razglaša, da je vera države islam, in s poznejšimi reformami prvega predsednika Turčije Mustafe Kemala Atatürka.

Turki predstavljajo 75 odstotkov celotnega prebivalstva, Kurdi pa 18 odstotkov. Ostalo so druge etnične skupine. Jeziki, ki jih govori večina, so turški in kurdski, manjšinske skupine pa govorijo druge jezike. Iran in Turčija nista arabski državi, njuna primarna jezika pa sta farsi in turščina. Afro-Turki so Turki iz afriške Zanj (Bantu) dediščine. Tako kot Afro-Abhazijci naj bi izvirali iz osmanske trgovine s sužnji. Afroturško prebivalstvo naj bi štelo med 5000 in 20.000 posameznikov. Afro-Turki se razlikujejo od afriških priseljencev v Turčiji, ki jih je 1,5 milijona. Uradni jezik je turščina, govori jo 90 odstotkov prebivalstva in je altajski jezik, katerega uporabljajo predvsem v Turčiji, zasledimo pa ga tudi v Makedoniji, Bolgariji in na Cipru. Manjšinski jeziki vključujejo kurdski jezik, ki ga govori 6 odstotkov prebivalstva, čeprav ta ni priznan kot uradni jezik. Turški jezik torej ne spada med arabske. Sodobna turščina je sicer nekoliko podobna arabščini in nekatere arabske besede ostajajo v uporabi. Še najbolj je turščina povezana z azerbajdžanskim, turkmenskim, uzbeškim in kazahstanskim jezikom. V Turčiji boste naredili zelo dober vtis, če boste znali vsaj nekaj osnovnih turških izrazov, osnovna dejstva o turški zgodovini ter o Turčiji kot državi. S tem boste pustili vtis, da ne iščete samo enkratnega posla, ampak želite dolgoročno sodelovanje. Angleščina se v Istanbulu pogosto govori, obiskovalce velikokrat preseneti sorazmerno visoka raven angleščine večine Turkov.
 
Kapadokija, Turčija, Foto: Shutterstock
Kapadokija, Turčija, Foto: Shutterstock

Valuta je nova turška lira (TRY) in je vredna 0,10 evra. Mednarodna oznaka je TR/TUR. Himna se imenuje Marš neodvisnosti, domena .tr, klicna številka pa se glasi +90, medtem, ko je številka za nujno pomoč 112. Po srednje evropskem časovnem pasu so eno uro pred Slovenijo.
 
Glavno in največje mesto je Ankara. S tem je tudi precej pomembno turistično središče v tej državi, morda celo bolj od Istanbula. Turška prestolnica je cvetoče urbano središče sredi polpuščavske osrednje Anatolije. Sodobno mesto vsebuje ogromen kompleks mavzoleja Atatürk.
 
Sodobna republika Turčija je bila ustanovljena leta 1923 po vojaški zmagi nad Grki s strani Mustafe Kemal Ataturka. Turčija je od leta 1952 članica zveze NATO, že vrsto let pa se zavzema za članstvo v Evropski uniji.
 
Pravni sistem temelji na modelih in ustavi iz leta 1982.
 
Turčija ima sistem civilnega prava, ki temelji na kodificirani zakonodaji. Pri razlagi zakonov se upošteva sodna praksa. Odločitve višjih sodišč vplivajo na nižja sodišča, da se zagotovi enotnost sodne prakse. Ima tri vrste sodišč: vojaško, sodno in upravno, vsako pa sestavljajo pritožbeno sodišče in sodišče prve stopnje.
 
image_alt
Novi avtomobili cenejši od enakih rabljenih modelov

Je parlamentarna republika, unitarna država, s predsedniškim sistemom in demokracijo. Ima enodomni parlament, ki ima 550 članov. Predsednik države je bil leta 2018 ponovno izvoljen v funkcijo in to je Recep Tayyip Erdogan.
 
Turčija je od leta 1952 polnopravna članica NATA, ZN, OECD, STO OVSE, BSEC, Sveta Evrope, ter Sveta za evroatlantsko partnerstvo.
 
Turčija je država kandidatka za vstop v Evropsko unijo od leta 1999. Od leta 1996 je v veljavi tudi carinski sporazum z EU.
 
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.

Več iz rubrike

Komentarji: