Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Luksemburgu (1/5)

Najbogatejša država v Evropski uniji, ki uživa naziv dežele drugega najvišjega BDP-ja na svetu. Dežela naravnih lepot, ki velja za davčno izjemno prijazno državo in kateri ob boku vztrajno konkurira Švica. Uradno Velika vojvodina Luksemburg, krajše – Luksemburg, v središču Zahodne Evrope, strateško vodi uspešne železarne, visoko razvite industrije, ter uživa finančno, politično in gospodarsko stabilnost. K izjemni kakovosti življenja prispevajo umirjeno življenje, veliko zelenja, UNESCOVI dediščinski kraji ter najvišja minimalna plača v Evropi, ki znaša 1923 EUR na mesec.

Osnovne značilnosti države

Luksemburg je celinska država v Zahodni Evropi, z glavnim mestom Luksemburg. Je brez izhoda na morje, od Atlantika jo ločuje Belgija. Njena geografija ponuja dve glavni regiji, prva je Oesling, del masiva Ardeni, gričevnato območje z velikimi mešanimi gozdovi na severu, druga pa Gutland oziroma »dobra država«, razmeroma ravno, urbanizirano območje na jugu, ki zavzema dve tretjini države.

Ena najmanjših držav na svetu meji na Belgijo na zahodu in severu, Francijo na jugu in Nemčijo na severovzhodu in vzhodu.
Država je razdeljena na 4 elektorska okrožja, 12 upravnih kantonov in 105 občin. 12 občin ima status mesta, največje med njimi je Luksemburg.

Država ima številne manjše reke, kot so Eisch, Alzette in Pétrusse, vendar je glavna reka Mosela s pritoki - Sûre in Our. Njihovi tokovi skupaj služijo kot naravna meja med Luksemburgom in Nemčijo. Največja reka, Mosela, dolga skoraj 550 km potuje skozi državo od vzhoda proti zahodu in se izlije v Ren. Najrodovitnejša tla so lapornati na apnenčasti podlagi.

Luksemburška jezera so prava središča za prosti čas. Plavanje v jezeru, vodni športi, ribolov ali čolnarjenje na pedalih so le majhen izbor dejavnosti, ki se ponujajo okoli jezera Upper-Sûre, jezera Echternach ali jezera Remerschen.

Kneiff je hrib v Ardenih, v občini Troisvierges, na severu Luksemburga. S 560 metri je najvišja točka v državi -  je 1 m višji od Buurgplaatza, ki ga pogosto zmotno štejejo za najvišjo točko Luksemburga.

Luksemburg ima več unikatnih živali. Sem spadajo ameriški bober, evrazijski bober, navadna voluharica, evropska borova voluharica, večja belozoba rovka, Brandtov netopir, Nattererjev netopir, evropska divja mačka in evropska vidra. V gozdnih predelih lahko opazite rdeče lisice, medvede, glodalce in veliko različnih žuželk. Ostalo je le nekaj divjih živalskih vrst (jelenjad, srnjad in divji prašič), ptic je veliko in v rekah najdemo številne sorte rib, vključno z ostriži, krapi, oradami, postrvmi, ščukami in jeguljami.

Naravno rastje so listopadni gozdovi (bukev in hrast). Gozdovi pokrivajo 34% površine. Obstaja veliko grmovnic, kot so borovnice in praproti, ter veliko vinogradov.
 
Dežela ima zmerno oceansko podnebje. Zaščito pred še večjim vplivom oceana mu nudijo Ardeni. Značilne so mile zime, s povprečno temperaturo +2 °C v januarju in februarju. Najtoplejša meseca sta julij in avgust, s povprečnimi temperaturami okoli 20 °C. Količina letnih padavin znaša 780 mm, največ jih je v avgustu in decembru.

Najboljši čas za obisk sta meseca maj in junij, ko so dnevi najdaljši in je padavin najmanj.
 
Njegova skupna površina meri 2,586 km², in ima 613.894 milijona prebivalcev, od tega jih je Luksemburžanov samo 67%, vse ostalo so tujci iz drugih držav EU. Več kot tretjina (37%) luksemburškega migrantskega prebivalstva je Portugalcev, 14% jih je iz Francije, sledijo Italijani in Belgijci s po 8%. Skoraj četrtina prebivalcev države živi v glavnem mestu Luksemburg, ki je tudi najbolj poseljeno, predvsem zaradi priseljencev. Dve tretjini prebivalstva živita v Gutlandu na jugu, poleg je še pokrajina Osling, ki je redko poseljena. Velika večina ljudi v Luksemburgu je katoliške vere (97%), ostali 3% predstavljajo protestanti, muslimani in judi. Svoboda veroizpovedi in javnega izpovedovanja ter svoboda izražanja verskih prepričanj so zagotovljena v luksemburški ustavi.
 
Luksemburg leži na germansko-romanski jezikovni meji. Ne glede na majhnost države pa imajo kar tri uradne jezike - nemškega, francoskega in luksemburškega. Nacionalni jezik je luksemburščina in jo govori 77% prebivalcev. Razvila se je iz nemškega dialekta. Velika večina prebivalcev zna uporabljati tudi nemški jezik (78%), ki se uporablja na sodiščih in se ga učijo v šolah. Administrativni  in glavni komunikacijski jezik je francoski (98%), sledijo luksemburški, nemški, angleški (80%) in portugalski. Francoščina se uporablja zlasti v trgovinah, hotelih, restavracijah in kavarnah, predvsem v prestolnici in okolici. Prav tako ostaja jezik zakonodaje zaradi uporabe napoleonskega zakonika. V večini poslovnih okolij sta francoščina in nemščina glavna govorjena in pisna jezika. Skoraj polovica prebivalstva govori vsaj dva tuja jezika, približno 45% pa tri ali več jezikov. Valuta je evro. Himna se imenuje »Naša domovina«, geslo  »Želimo ostati, kar smo«, domena je .lu,  klicna številka pa se glasi +352 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 112. So v enakem srednje evropskem časovnem pasu kot Slovenija.
 
Metropola je Luksemburg. Razen prestolnice, kjer je zdaj že več kot 110.000 prebivalcev, so le tri ali pet naslednjih največjih občin (Esch-sur-Alzette, Differdange, Dudelange ter morebiti Ettelbruck in Diekirch) že dovolj urbanizirane, da jih je mogoče opisati kot mesta.
 
Mesto Luksemburg je bilo ustanovljeno leta 963 in je imelo zelo ugodno strateško pozicijo. Tu so se križale številne prometne poti, zato ga je obdajalo mogočno obzidje, ki ga je mogoče obiskati še danes. Zaradi svoje strateške lege je Luksemburg kmalu postal vojvodina, ki je sprva obsegala precej večje območje kot današnja država in je segala v današnjo Belgijo, Nizozemsko, Nemčijo in Francijo. Vse do pozne renesanse je bila v lasti Habsburžanov.
 
Po Napoleonovih vojnah je pripadla Nizozemski. Pomen vojvodine se je v 19. stoletju začel hitro zmanjševati zaradi napredka vojaške tehnologije. Luksemburg je postal neodvisna entiteta leta 963, ko je Siegfried, grof de Ardennes, svoja zemljišča zamenjal za majhen, a strateško postavljen rimski grad, ki leži ob reki Alzette. Ta grad je postal zibelka Luksemburga, čigar ime izhaja iz imena gradu, Lucilinburhuc oziroma »Mala trdnjava«. Luksemburg je bil od svoje neodvisnosti pa do leta 1948, ko je vstopil v Beneluško unijo, leto kasneje pa še v NATO, nevtralna država, čeprav je bil okupiran s strani Nemčije med obema svetovnima vojnama.
 
Luksemburška ustava je vrhovni zakon Velikega vojvodstva Luksemburg. Sodobna ustava je bila sprejeta 17. oktobra 1868. Ta prvotna ustava je bila razglašena 12. oktobra 1841, začela je veljati 1. januarja 1842 in je bila natančno spremenjena 20. marca 1848 in ponovno 27. novembra 1856.
 
Luksemburški pravni sistem temelji na civilnem pravu, ki ga v veliki meri navdihujejo sosednje države, kot sta Francija (za civilni zakonik in novi zakonik o pravdnem postopku) in Belgija (trgovinski zakonik in kazenski zakonik). Zakon lahko začne veljati šele, ko ga sprejme veliki vojvoda in objavi v Uradnem listu Velikega vojvodstva Luksemburg.
 
Luksemburg ima parlamentarno obliko oblasti, z ustavno monarhijo, ki deluje v skladu z absolutno prvobitnostjo. Monarhija je dedna znotraj vladajoče dinastije Luksemburg-Nassau. Aktualni premier je Xavier Bettel in ima izvršilno oblast. Predsednik je Veliki vojvoda Henri, ki izvaja suvereno oblast v skladu z ustavo in zakoni države in ima zgolj formalne pristojnosti. Splošne volitve so vsakih pet let, na njih izvolijo 60 članov enodomnega zakonodajnega telesa, poslanske zbornice.
 
Bila je ena od šestih držav ustanoviteljic Ekonomske skupnosti leta 1957 iz katere je kasneje nastala Evropska unija. Prvega januarja 1999 je država sprejela valuto evro. Je ustanovna članica Evropske unije, Nata, Združenih narodov, Beneluksa in Zahodne Evropske unije, kar odraža politično soglasje v korist gospodarske, politične in vojaške integracije. Je članica Schengenskega območja od 26. marca 1995. Svetu EU je nazadnje predsedoval leta 2015.