Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Tuniziji (1/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Tunizijo.
Fotografija: Prekrasen pogled na obmorsko vas Sidi Bou Said. Tunizija, Severna Afrika. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Prekrasen pogled na obmorsko vas Sidi Bou Said. Tunizija, Severna Afrika. Foto: Shutterstock

Za nekoga, ki je prvič v Afriki, je Republika Tunizija oziroma Tunizija biser v osrčju arabskega sveta, ki predstavlja mističnost beduinskih Tisoč in ene noči, pikantni okus po puščavi, starodavna mesta, unikatno kulturo in mediteransko doživetje. Ime Tunis naj bi izviralo iz berberskega jezika, pomenilo pa naj bi rtič. Nskončne zlate plaže, muslimanska in judovska četrt, prijazen narod, sončno vreme, Ksar Haddada - prizorišče snemanja četrtega dela filma Vojna zvezd in cenovno ugodno razkošje pritegnejo marsikaterega turista. Kljub terorističnemu napadu izpred pet let, mnogi trdijo, da Tunizijci niso taki, kakor so prikazani dandanes. Imajo izjemno bogato berbersko in feničansko kulturo, na katero na žalost pozabljajo.
 

Osnovne značilnosti države


Leži na sredozemski obali severne Afrike. Po kopnem na zahodu in jugozahodu meji na Alžirijo in na jugovzhodu na Libijo, po morju pa na Italijo. Na severu in vzhodu meji na Sredozemsko morje.

Je del arabskega Magreba in najmanjša država v severni Afriki. Ima 1.148 kilometrov obale.

Delimo jo na 3 regije – severni del, centralni del in južni del. Razdeljena je na 24 »governoratov«.
 
image_alt
Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Islandiji (1/5)

Pokrajina države je zelo razgibana. Na zahodni strani je začetek gorovja Atlas, z najvišjim vrhom 1520 m. Na jugu velik del pokrajine zasedajo velika slana jezera, imenovana chott ali shatt, v tem delu se začne tudi puščava Sahara. V centralnem delu države, pa je shua ravnica in nekoliko bolj rodovitna zemlja, saj skozi teče edina tunizijska reka, imenovana Majardah, kjer je veliko različnih nasadov. Na severu je Tunizija gorata. Ob vzhodni sredozemski obali ima tudi rodovitno obalno ravnico, imenovano Sahel.

Za razmeroma majhno državo se Tunizija ponaša z nekaterimi najredkejšimi vrstami ptic, živali in rastlin na svetu. Na obali Tunizije je moč uživati v opazovanju kitov in delfinov, vključno z delfini z grobimi zobmi, delfini s steklenimi noski in navadnimi delfini.

V Tuniziji živi na ducate različnih vrst sesalcev, vključno z antilopami, netopirji, glodavci, lisicami, divjimi mačkami in hijenami, pa tudi kačami in plazilci. Toda država je še posebej bogata z vsemi vrstami ptic, vključno z vodnimi pticami, škrjani, pleščarji in ujedami. Pogoste so gazele Dorcas, antilope addax, ovce Barbary in številne druge vrste.

Nacionalni naravni park Boukornine najdemo v severni Tuniziji. Nacionalna rastlina je jasmin.  Domače vrste na gozdnem območju severne Tunizije vključujejo mirto, jagodno drevo, glo, ki se pogosto uporabljajo kot ljudska zdravila. Tu pa so še ciklama, orhideja in divji tulipani.
Podrobnosti tradicionalne arabske arhitekture. Tunizija, Severna Afrika. Foto: Shutterstock
Podrobnosti tradicionalne arabske arhitekture. Tunizija, Severna Afrika. Foto: Shutterstock

Njihova dežela je prekrita s peščenimi sipinami in plažami, idiličnimi nasadi pomaranč, limonovcev in oljk, ter oazami datljevih palm.

Tunizija ima tako sredozemsko podnebje, ki se najbolj občuti na severu države, kot tudi subtropsko, ki se najbolj občuti na južnem delu, kjer je tudi zelo malo padavin čez leto, tja do 220 mm. V severnem delu države se povprečna januarska temperatura giblje okrog 9 stopinj, julijska pa okrog 25 stopinj. Hladen del leta je navadno med oktobrom in majem. Najboljši čas za obisk Tunizije je od meseca maja pa tja do oktobra. Na jugu, na otoku Jerba, se je mogoče okopati v morju tudi še globoko v november.

Njena skupna površina meri 165.000 km2 in ima 10,7 milijona prebivalcev, od tega jih je 98 % pripadnikov islamske vere, pripadajo senuitski veri imenovani fatimidi. Islam je uradna državna vera v Tuniziji  in skoraj vsi Tunizijci so muslimani suniti. Manjše število jih je mistične sufijske veje. Ustava Tunizije določa, da je država 'religija islam', vlada 'varuh religije' in zahteva, da je predsednik musliman.

Tunizijci pretežno genetsko izvirajo iz avtohtonih berberskih skupin, pri čemer je nekaj feničanskih / punskih in drugih zahodnoevropskih ter bližnjevzhodnih vnosov. V manjšem obsegu izvirajo tudi iz drugih severnoafriških in drugih evropskih ljudstev. Uradni jezik je arabščina, vendar je večina domačinov dvojezična -  govorijo arabsko in francosko. V večjih mestih in tudi v turističnih resorjih govorijo še angleško, špansko, italijansko in tudi nemško. Govori se večinoma arabsko oziroma so v uporabi tunizijski jeziki. Domačini govorijo narečje tunizijske arabščine. Valuta je tunizijski dinar (TD), ki je 0,30 evra. Himna se imenuje »Himat Al Hima, Ala Khallidi.« Domena je .tn,  klicna številka pa se glasi +216, medtem, ko je številka za nujno pomoč 197 (policija) in 198 (reševalci). Po srednje evropskem časovnem pasu so v istem časovnem pasu kot Slovenija.

Glavno mesto je Tunis. Nahaja se ob jezeru Tunis v severovzhodni Tuniziji. Mesto je prometno povezano s pomočjo mednarodnega letališča Habib Bourguiba, z ladijskimi povezavami pa s pristanišči v Italiji in Franciji.
image_alt
Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Kostariki (1/5)

Oblikovalo se je pod otomanskimi, arabskimi in kolonialnimi vplivi. V mestu prebiva 1.897.000 ljudi. Tukaj je upravno, univerzitetno in trgovsko središče, kjer se nahajajo  kemična, prehrambena in tekstilna industrija. Kot produkti mesta so še posebej značilne preproge, sadje, železova ruda in olive. Ločeno je na dva dela - staro arabsko jedro, ki ga obkroža obzidje, ter novi, z evropsko arhitekturo zaznamovani del. V starem delu je moč najti medino (arabsko belo mesto), z množico ozkih ulic in neštetimi trgovinami, še zlasti s tradicionalno trgovsko berbersko robo, kot so preproge, bobni in nakit. Tukaj najdemo tudi več mogočnih in zanimivih mošej ali palačo beja, ki je dandanes preurejena v muzej umetnin in starin. V bližini je Mošeja olivnega drevesa, ki je svoje čase služila kot muslimanska univerza. Danes za visoko šolstvo skrbi Univerza v Tunisu.

Tunizija je bila prvotno naseljena z berberskimi plemeni, ki še danes živijo v osrčju puščave. V 10. stoletju pred našim štetjem so obalo naselili Feničani, kjer je mesto Kartagina dosegla svoj vrhunec, v 6 stoletju pred.n.št. Nato so Tunizijo po mnogih bojih zasedli Rimljani, ki so jim zapustili bogato kulturno dediščino. Ohranila se je do današnjih dni. V 5. stoletju so državo zasedli Vandali. Arabci  so to območje zasedli v 7. stoletju. V kasnejšem obdobju so obalo Tunizije zasedli še Normani, Almohadi iz Maroka ter berbersko pleme Hafsifi, pod katerim je Tunizija uspevala. Prav tako je uspevala pod vodstvom otomanskega imperija. 1881 francoske čete zasedejo Tunis. Francija nadzoruje gospodarske in zunanje zadeve in Tunizija je francoski protektorat od leta 1883. Leta 1956 se osamosvoji s Habibom Bourguibo kot premierjem, monarhija je ukinjena in Tunizija naslednje leto postane neodvisna država, republika, z močnim predsedniškim sistemom.
Puščava Sahara. Foto: Shutterstock
Puščava Sahara. Foto: Shutterstock

Ustava Tunizije je vrhovni zakon Tunizijske republike. Ustava je okvir za organizacijo tunizijske vlade in za odnos zvezne vlade z guvernacijami, državljani in vsemi prebivalci Tunizije. Po vstaji leta 2010 je bila oktobra 2011 izvoljena ustanovna skupščina za pripravo nove ustave za Tunizijo. Leta 2014 so si Tunizijci priborili določene pravice, saj odkar so leta 2011 zrušili režim Ben Alija, so uživali večjo svobodo izražanja, zbiranja in združevanja, vključno s svobodo ustanavljanja političnih strank. Pri Ustavi Tunizije iz leta 2014 je nenavadno to, da preambula potrjuje navezanost ljudi na človekove pravice in na njihovo arabsko-muslimansko identiteto. Tunizijo opisuje kot republikansko in demokratično civilno državo, ki temelji na zakonu, kjer suverenost pripada ljudstvu in je zagotovljeno načelo delitve oblasti. Tunizijski pravni sistem temelji na francoskem civilnopravnem sistemu. Nekateri sodni pregledi zakonodajnih aktov potekajo na vrhovnem sodišču na skupni seji. Sodstvo je neodvisno, čeprav Vrhovnemu sodnemu svetu predseduje predsednik republike. V Tuniziji ni ločenih šeriatskih sodišč ali sodišč za osebni status. Nasprotno, te vrste zadev ureja kodificirana zakonodaja in jih obravnavajo specializirani oddelki na civilnih sodiščih.

Tunizija je republika, z močnim predsedniškim sistemom, v katerem prevladuje ena sama politična stranka. Je republika, unitarna država s polpredsedniškim sistemom. Trenutni predsednik države je Kais Saied.

Po revoluciji so nove državne oblasti ustanovile več kot 70 novih političnih strank. Država je zdaj večstrankarska država. Čeprav obstajata številčno večji stranki, nobena stranka nima realnih možnosti, da bi vladala sama.
image_alt
Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Cipru (1/5)

Na področju zunanje politike si prizadeva preseči neenakosti, ki so značilne za mednarodne odnose, pri čemer imajo Združeni narodi velik pomen kot okvir za skupno delovanje. Od vstopa v Združene narode, po osamosvojitvi, si je Tunizija vedno prizadevala utrditi svoj prispevek k delom Združenih narodov in njenim mednarodnim ukrepom tako, da je sodelovala v razpravah na platformah Združenih narodov.

Pred kratkim je sodelovala pri 65.  zasedanju Generalne skupščine, ki je obravnavala ključna vprašanja, katerih organizacija je bila s poudarkom v zadnjih letih. Vključuje zlasti reformo večstranskega sistema ZN, da bi se lahko soočila s trenutnimi izzivi.

Bila je tretjič po osamosvojitvi izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta OZN, saj  je zares predstavila vprašanje reforme Varnostnega sveta. Zlasti je izpostavila potrebo po razširitvi članstva, da bi izpolnili načelo pravične geografske porazdelitve in zagotovili ustreznejše zastopanje interesov držav v razvoju.

Več iz rubrike

Komentarji: