Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Kanadi (1/5)

Kanada je ena izmed najbogatejših držav na svetu in pomembna turistična destinacija, ki slovi po vsem svetu tudi s svojo neokrnjeno naravo, edinstveno mešanico kultur in pestro zgodovino. Po površini je največja država v Severni Ameriki, v svetovnem merilu pa se uvršča na drugo mesto, takoj za Rusijo. Velja za eno samo naravno igrišče. Tukaj je dom največje svetovne obale, ki se razteza od Pacifika do Atlantika. Je dežela hokeja, Ryana Reynoldsa, Jima Carreya, Keanuja Reevesa in trgovine na drobno. Ponaša se s čudovito pokrajino in nenaseljenostjo. V svetu uživa stabilno gospodarstvo ter ugodne davke. Pogledi na nedotaknjeno in naravno okolje so osupljivi in ​​sestavljeni iz čudovitih rek in jezer.

Osnovne značilnosti države

Država meji na zahodu na Aljasko (ZDA), na jugu pa na 12 ameriških zveznih držav v celinskih Združenih državah Amerike. Kanada deli morske meje z Grenlandijo (avtonomno ozemlje Danske) ter otokoma Saint Pierre in Miquelon, ki pripada Franciji. Na severu jo omejuje Arktični ocean, na severovzhodu pa Grenlandija (samoupravni del danskega kraljestva).

Kanada ima 10 provinc in tri ozemlja. Vsaka pokrajina in ozemlje ima svoje glavno mesto.

Kanadska obala je najdaljša na svetu in meri 243.042 kilometrov ter vključuje obalo celine in otokov na morju.

Severnoameriška celina, katere severna polovica predstavlja Kanada, je bila sestavljena iz celinskih fragmentov s postopkom tektonike plošč. Znanstveniki menijo, da se je ta proces začel pred več kot tremi milijardami let, ko se je začela proizvodnja celinske skorje.

Kanadska naravna pokrajina je resnično vseobsegajoča. Je bogata z veličastnimi gorami, valovitimi ravninami, gozdnatimi dolinami in čudovitimi modrimi rekami in jezeri. Kanadski ščit, gričevnato območje jezer in močvirja, se razteza po severni Kanadi in ima nekaj najstarejših kamnin na Zemlji. Na skrajnem severu Kanade leži zamrznjena Arktika. Gora Mount Logan je najvišja točka (5959 metrov) v Kanadi in druga najvišja v Severni Ameriki (za Denalijem, Mount McKinley v ameriški zvezni državi Aljaska). Nahaja se v gorah St. Elias v jugozahodnem Yukonu.

Hoteli s petimi zvezdicami za manj kot 35 evrov na noč

Kanada gosti približno 17.000 različnih vrst dreves, cvetja, zelišč, praproti, mahov in druge flore. Približno 4100 vrst rastlin s cvetovi je avtohtonih v Kanadi, približno 1200 tujerodnih vrst pa je zabeleženih kot nastanjenih. Na odsekih Arktike so mošus, severni jelen, polarni medved, karibu, bela in modra lisica, arktični zajček in lemming, snežna sova, ptarmigan, ostrig, arktična čigra in druge ptice. Morji, tjulnji in kiti naseljujejo obalne vode Kanade. Brusnica (Cornus Canadensis) je priljubljena izbira za novo nacionalno rožo države. Državno tekmovanje za praznovanje 150. obletnice Kanade, ki ga sponzorirajo mojstri vrtnarjev iz Ontarija, je kot zmagovalca določilo grozdje, znano kot quatre-temps v francoščini in kawiscowimin v Creeju. Bober je uradni status emblema Kanade dobil, ko je bil 24. marca 1975  v Kanadi sprejet 'zakon o priznanju bobra (Castor canadensis) kot simbol suverenosti Kanade'.

Po podatkih Canadian Geographic je v Kanadi imenovanih več kot 8500 rek. Reka Mackenzie ni le najdaljša reka v Kanadi, temveč velja tudi za drugi najdaljši rečni sistem v Severni Ameriki in 12. najdaljšo reko na svetu. Ta rečni sistem se vije po ozemljih Yukon in severozahodnih ozemljih, izlije pa se v Arktični ocean. Kanada ima izredno veliko jezer, jezer, večjih od treh kvadratnih kilometrov, je po oceni kanadskega atlasa namreč skoraj 31.752. Od tega je površina 561 jezer večja od 100 kvadratnih kilometrov. Mednje spadajo tudi štiri Velika jezera. Kanada se razteza od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu, severno od nje pa leži Arktični ocean.

Montreal, Kanada. Foto: Shutterstock

V severnih dveh tretjinah države je podobno podnebje kot v severni Skandinaviji; z zelo hladnimi zimami in kratkimi, hladnimi poletji. Srednje južno območje notranjih ravnic ima značilno celinsko podnebje. Zime so zelo hladne, poletja vroča, padavine pa razmeroma redke.

Severni del Kanade je izredno hladen, poletje traja manj kot dva meseca. Vendar pa skoraj vsi Kanadčani živijo blizu južne meje, kjer je vreme toplejše. Podnebje okoli Vancouvra, na zahodni obali Kanade, je deževno in zmerno.

Najboljši čas za obisk Kanade je od septembra do novembra. Vreme se takrat ohladi, vendar je še vedno prijetno. Spreminjajoče se jesensko listje je čudovito ozadje za počitnice. Prijetna jesenska praznovanja, kot so bučni, jabolčni in vinski festivali, so takrat v polnem teku.

Površina Kanade meri 9.985.000 kvadratnih kilometrov, država ima 38,01 milijona prebivalcev. V Kanadi je glavna vera krščanstvo. Še pred popisom leta 1971 je namreč skoraj 90 odstotkov prebivalstva trdilo, da ji pripada. Po popisu iz leta 2011 se je 39 odstotkov Kanadčanov opredelilo za rimokatoliške in 27 odstotkov kot pripadnike protestantske vere. Približno trije od 10 Kanadčanov pravijo, da so bodisi ateisti (8 odstotkov), agnostiki (5 odstotkov) ali pa neopredeljeni (16 odstotkov). Večina kanadskega muslimanskega prebivalstva sledi sunitskemu islamu, medtem ko se pomembna manjšina drži šiitske in Ahmadijske veje. Trenutno je islam zaradi priseljevanja in visoke stopnje rodnosti najhitreje rastoča vera v Kanadi. Kanadčanov je v državi 32,32 odstotka, Angležev 18,34 odstotka, Škotov 13,93 odstotka in Francozov 13,55 odstotka.

Slovenija med najbolj ugodnimi državami za upokojitev

Kanada ima dva uradna jezika; angleščino in francoščino (približno 25 odstotkov). Večina francosko govorečih prebivalcev je v Quebecu. Vse komunikacije in storitve zvezne vlade morajo biti po zakonu na voljo v obeh uradnih jezikih. Punjabi je po angleščini in francoščini tretji uradni jezik v kanadskem parlamentu. Ta odločitev je bila sprejeta po štirih letih, ko je bil pandžabi najpomembnejši jezik v parlamentu, in po izvolitvi 20 kandidatov, ki govorijo pandžabsko, v poslanski dom. Zaskrbljeni so zaradi vse manjše uporabe francoščine. Po podatkih kanadskega statističnega urada se je namreč delež Quebecerjev, ki doma govorijo izključno francosko, leta 2016 zmanjšal na 71,2 odstotka s 72,8 odstotka v letu 2011. V Kanadi velja tudi določilo o obveznem dvojezičnem označevanju proizvodov in storitev. O dokaj obsežnih in obvezujočih predpisih označevanja proizvodov in storitev ter vsega ostalega v povezavi z uveljavljanjem, pravicami ali uporabo dvojezičnosti se je mogoče seznaniti na straneh Ad Standards in TFO Canada.

Valuta je kanadski dolar (CAD), ki je vreden 0,70 evra. Mednarodna oznaka je CA/CAN. Himna se imenuje »God save the queen«, geslo »Od morja do morja«, domena .ca, klicna številka pa se glasi +1, medtem ko je številka za nujno pomoč 911. Po srednjeevropskem časovnem pasu so šest ur za Slovenijo.

Glavno in drugo največje mesto je Ottawa s 836.400 prebivalci. To leži 520 kilometrov stran od Toronta ob reki Ottawa River, ki je mejna reka med provincama Ontario in Québec. Ime je dobila po lokalnem indijanskem plemenu (med njimi je deloval tudi slovenski misijonar Friderik Irenej Baraga). Med najbolj znanimi znamenitostmi mesta sta kanadski parlament in muzej civilizacije v Hullu na québeški strani reke. Mesto ima mednarodno letališče Macdonald - Cartier in neposredno železniško povezavo s Torontom in Montréalom. Mestni promet je urejen z avtobusi.

Ob odkritju Amerike so se začele Španija, Anglija in Francija boriti za prevlado na novi celini

Kanada je bila prvič naseljena pred več kot 20.000 leti in sicer so jo naselili Azijci. Okrog leta 1000 so pripluli do obale Severne Amerike Vikingi in na severu Nove Fundlandije ustanovili oporišče. Ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, so se Španija, Anglija in Francija začele boriti za prevlado na 'novi' celini. Francoski pomorščak Jacques Cartier je konec 15. stoletja raziskoval ustje reke Sv. Lovrenca in takrat ustanovil prve naselbine. V 16. stoletju so francoski misijonarji in raziskovalci v notranjosti naleteli na Hurune, Irokeze in Algokine, tako so prva oporišča nastala šele po letu 1600. Francozi so se ustalili ob reki Sv. Lovrenca, Angleži pa na vzhodni obali.

Proti koncu 17. stoletja so se začeli izraziti spopadi med Francozi in Angleži. Leta 1763 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba, s katero se je končalo obdobje francoske vladavine v Kanadi.

S quebeškim aktom so Angleži omogočili, da se je francoska kultura obdržala na celini, saj so jim zagotovili pravico do rimo-katoliške vere.

Kanada je začela ustanovno obstajati leta 1791, ko se je angleška kolonija razdelila na Zgornjo in Spodnjo Kanado. Leta 1837 je prišlo v Zgornji in Spodnji Kanadi do vstaj zaradi družbene napetosti in naraščajočega razočaranja zaradi omejitev, ki jih je vsiljeval britanski sistem uprave.

Kanada. Foto: Shutterstock

Britanska vlada je privolila v reforme in tako sta bili obe Kanadi združeni z aktom o združitvi v Kanadsko provinco, katere glavno mesto je bilo sprva Montreal nato pa Ottawa.

Leta 1867 je postala Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki zvezna država, ki jo je sestavljalo pet provinc. Prvi ministrski predsednik in njen ustanovitelj je bil John A. Macdonald.

Po letu 1905 so nastajale nove province. Kanada se je od združitve uspešno uveljavljala navzven. Bila je med ustanoviteljicami OZN in NATO. Nikoli pa ji ni uspelo odpraviti notranjih nasprotij med angleško in francosko govorečima deloma prebivalstva v provinci Quebec. Kanada, kakršno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949, ko so se prebivalci Nove Fundlandije s plebiscitom odločili za priključitev h kanadski federaciji. To pa je bila zadnja stopnja v procesu, ki je potekal več kot štiri stoletja.

Kanadska ustava (francosko: Constitution du Canada) je vrhovni zakon Kanade. Opisuje kanadski sistem upravljanja ter državljanske in človekove pravice. Je delno napisana, delno pa nenapisana. Pomemben pisni del kanadske ustave je ustavni zakon iz leta 1867, ki govori o osnovni strukturi kanadske vlade.

Najbogatejši milenijci na svetu

Kanadski pravni sistem temelji na kombinaciji običajnega in civilnega prava. Običajno pravo je pravo, ki ni zapisano kot zakonodaja. To pravo se je razvilo v sistem pravil, ki temeljijo na precedensu. To je pravilo, ki vodi sodnike pri kasnejših odločitvah v podobnih primerih.

Kanada je ustavna monarhija, v kateri je monarh vodja države. S to državo in 14 nekdanjimi britanskimi kolonijami deli svojo neizvoljeno dedno vodjo države, britansko kraljico Elizabeto II. V Kanadi je generalni guverner predstavnik kraljice in deluje v njenem imenu po nasvetu parlamenta.

V praksi vodi izvršna pooblastila kabinet, odbor ministrov krone, ki je odgovoren izvoljenemu domu skupščine Kanade, ki ga izbere in vodi kanadski premier. Kanadski parlamentarni sistem je odprt, demokratičen in je sestavljen iz treh delov; kraljice, senata in spodnjega doma, ki sodelujejo pri pripravi zakonov. Izvršilno vejo sestavljajo kraljica, predsednik vlade in kabinet ter vladni oddelki. Trenutno je kraljica Elizabeta II, funkcije monarha pa izvaja njen predstavnik v Kanadi. Na to mesto je bil 21. januarja 2021 imenovan Richard Wagner. Je dvodomen; spodnji dom ima 338, zgornji pa 105 članov.

Kanada je članica  OECD, NAFTA in NACC. Država sodeluje tudi v forumih APEC (Asia Pacific Economic Cooperation).

Kanada je tudi izjemno pomemben član Svetovne trgovinske organizacije, sekretariata Commonwealtha, ki se mu je pridružila leta 1931, Francophonie (mednarodna organizacija Francozov), Organizacije ameriških držav, Združenja držav izvoznic bencina in seveda Združenih narodov.

Vir: EIU; Factiva, februar 2021.