Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Jordaniji (1/5)

Jordanija je država na Bližnjem vzhodu, ki nima skoraj nič kopnega, z izjemo obale ob Mrtvem in Rdečem morju. Jordanci so znani po tem, da so eden najbolj radodarnih arabskih narodov. Z vsem srcem vam ponujajo svojo hrano, domove, pomoč in družbo. Skupaj z njihovo blagovno znamko gostoljubnosti prihajajo običaji, od katerih so nekateri prisrčni in nekateri čudni. Nekatere od njih razumejo le domačini, nekaterih pa tudi oni sami ne.

Ta islamska država predstavlja dom več kot 100.000 arheološkim, verskim in turističnim znamenitostim, kot so Petra, Mrtvo morje, Wadi Rum in Jerash, če naštejemo le nekatere. Jordanija je bogata z zgodovino in kulturo. Ta dežela je odlična počitniška destinacija za uživanje in izobraževanje o bližnjevzhodni dediščini, zlasti v spomladanskem obdobju, ko je še posebej lepa.

Osnovne značilnosti države

Al-Urdunn, uradno Hašemitsko kraljestvo Jordanija, je arabska država v jugozahodni Aziji, v skalnati puščavi na severu Arabskega polotoka. Nahaja se na stičišču Azije, Afrike in Evrope, znotraj regije Levant, na vzhodnem bregu reke Jordan. Jordanija meji na Savdsko Arabijo, Irak, Sirijo, Izrael in Zahodni breg Palestine.

Po površini je nekoliko manjša od Portugalske. Zavzema površino približno 37.138 kvadratnih kilometrov, vključno z Mrtvim morjem. Nahaja se med Levantino in arabsko regijo Bližnjega vzhoda. Na severu jo omejuje Sirija, na vzhodu Irak, na jugovzhodu ter jugu Savdska Arabija, na zahodu pa Izrael in Zahodni breg.

Štiridnevno križarjenje za 120 evrov

Jordanija nima morja, razen na svojem južnem koncu, kjer zagotavlja skoraj 26 kilometrov obale vzdolž zaliva Aqaba dostop do Rdečega morja. Reka Yarmouk je del meje med Jordanijo in Sirijo (vključno z zasedeno Golansko planoto).

Na splošno je vzhodno in zahodno ravna puščavska planota, saj se zahodni robovi sirske puščave in puščave Ard As Sawwan raztezajo po deželi. Na zahodu Velika Rift Valley (visoki hribi in gore) ločuje vzhodni in zahodni breg reke Jordanije.

Najvišja točka Jordanije je Jebel Umm El Dami, ki leži 1854 metrov nad morsko gladino.

V visokogorju Jordanije se nahajajo gozdovi hrasta in borovcev pa tudi pistacije in cinobari. Oljke, evkaliptusi in cedre uspevajo po visokogorju in v dolini. Jordansko suho podnebje je še posebej naklonjeno grmovju, ki potrebuje manj vode. Divja favna vključuje šakale, hijene, lisice, divje mačke, gazele, kozoroge, antilope in zajce. Njdemo še naslednje vrste: jastreb, jereb, škrjanec, jerebica, prepelica, šljuka, ščinkavec in gad. Glavne letne poljščine so zelenjava, krompir in žita (pšenica in ječmen). Črna perunika je jordanska nacionalna roža, ki ima močne zdravilne lastnosti. Arabski oriks je nacionalna žival Jordanije in je srednje velika antilopa z izrazito ramensko grbo, dolgimi ravnimi rogovi in ​​čopastim repom. Je govedo in najmanjši član rodu oriksov, ki izvira iz puščavskih in stepskih območij Arabskega polotoka.

Puščava, Jordanija

Tok reke Jordanije povezuje tri jezera: jezero Hula, jezero Kineret in terminalno Mrtvo morje. Ta jezera se razlikujejo po nadmorski višini, času zadrževanja vode, stopnji slanosti ter značilnih geokemičnih in bioloških značilnostih. Kot kraj krsta Jezusa Kristusa je reka Jordanija vir vse svete vode v krščanstvu in že stoletja privablja romarje z vsega sveta. V zadnjih 60 letih pa je postala reka žrtev nenehnega regionalnega konflikta in se je spremenila v onesnažen blatni potok.

Podnebje Jordanije se giblje med bolj sredozemskim do puščavskega podnebja, vendar je zemlja na splošno zelo sušna. V Jordanski dolini se poletne temperature gibljejo med 38 in 39 stopinj Celzija, v puščavskih predelih pa med 26 in 29 stopinj Celzija. Približno 75 odstotkov padavin pade pozimi. Najboljši čas za obisk Jordanije je spomladi in jeseni, ko so dnevi topli s temperaturami do 20 stopinj Celzija, noči pa so hladne. To podnebje je prijetno in kot nalašč za raziskovanje; ni prevroče za pohodništvo v naravnih rezervatih, prav tako pa sta v izobilju favna in flora.

Jordanija je pretežno islamska država

Jordanija ima 10,2 milijona prebivalcev. Večina Jordancev je muslimanov, približno 92 odstotkov je sunitskih muslimanov, odstotek pa šiitov ali sufijev. V mestih na jugu Jordanije je najvišji odstotek muslimanov. Kristjani, ki živijo večinoma v Amanu ali dolini Jordana, predstavljajo 6 odstotkov vseh, pri čemer odstotek predstavlja druge religije. Ker je Jordanija pretežno islamska država, je mogoče islamska načela raziskati z neposredno interakcijo z ljudmi te monoteistične religije. Kot vrh dolge tradicije, ki se začne z judovstvom in krščanstvom, muslimani verjamejo, da islam zaključuje razodetje Božjega sporočila človeštvu. Pravzaprav so praktiki kristjani, vendar zakonito muslimani; tako statistika jordanskih kristjanov ne vključuje muslimanov, spreobrnjenih v krščanstvo.

Jordanci imajo skupne levantinske semitske prednike. Približno 98 odstotkov Jordancev je Arabcev, preostala 2 odstotka pa pripadata drugim etničnim manjšinam. Uradni jezik Jordanije je arabščina, vendar je angleščina razširjena predvsem v mestih. Veliko Jordancev je potovalo ali se izobraževalo v tujini. Tako nekateri izmed njih govorijo tudi francoski, nemški, italijanski in španski jezik. Vsi prebivalci države, vključno z manjšinskimi skupnostmi, govorijo v vsakdanjem življenju arabsko. Valuta je jordanski dinar (JOD) in znaša 1,22 evra. Mednarodna oznaka je RG/EGY. Himna se imenuje »Dolgo naj živi kralj«, domena .jo,  klicna številka pa se glasi +962, medtem ko je številka za nujno pomoč 199 za reševalce in 1919 za policijo. So v enakem srednjeevropskem časovnem pasu kot Slovenija.

Stokrat zavrnjena, danes ima 34 milijard evrov vredno podjetje

Aman je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države. Leži v severni osrednji Jordaniji in je upravno središče guvernorata Aman. Mesto ima 4 milijonov prebivalcev, njegova površina pa znaša 1680 kvadratnih kilometrov.

Reka Jordan, ločena od starodavne Palestine, je imela v svetopisemski zgodovini pomembno vlogo. Znotraj njegovih meja ležijo starodavna svetopisemska kraljestva Moab, Gilead in Edom, kot tudi slavno mesto iz rdečega kamna Petra, glavno mesto nabatejskega kraljestva in rimske province Arabija Petraea. Leta 1946 je postala Jordanija neodvisna država, uradno znana kot Hašemitsko kraljestvo Transjordan, vendar se je leta 1949 preimenovala v Hašemitsko kraljestvo Jordanija, potem ko je država med arabsko - izraelsko vojno leta 1948 zajela Zahodni breg in ga priključila.

Petra, Jordanija

Ustava Hašemitske kraljevine Jordanije je bila sprejeta 11. januarja 1952 in je bila večkrat spremenjena. Določa ločene pristojnosti države (izvršno, zakonodajno in sodno), pravice in dolžnosti državljanov, finančne zadeve in druge ustavne predpise.

Jordanska ustava določa sodstvo kot eno od treh ločenih in neodvisnih vej oblasti. Sedanji pravni sistem Jordanije temelji na ustavi, zakonu o ustanovitvi sodišča iz leta 1951, civilnem in kazenskem zakoniku ter v nekaterih primerih islamskih in cerkvenih zakonih. Jordanija ima mešan pravni sistem, ki temelji na civilnem pravu, šeriatskem pravu (islamskem) in običajnem pravu.

Aprila 1928 je bila ustvarjena ustava. Leta 1929 je imela Jordanija prve volitve. Leta 1946 se je Jordanija osamosvojila od Britanije, kralj je nato leta 1947 sprejel novo ustavo.

Med obnovo stare graščine odkrili zaklad

Jordanija ima šeriatska sodišča in civilna sodišča. Šeriatska sodišča so pristojna za zakone o osebnem statusu, zadeve, ki se nanašajo na Diya (krvni denar v primerih kaznivih dejanj, kjer sta obe strani muslimani ali je ena in tako muslimani kot nemuslimani soglašajo s pristojnostjo šeriatskega sodišča) in zadeve, ki se nanašajo na islamske vakufe.

Proces sprejemanja zakonodaje je osredotočen na parlament. Oba doma parlamenta sprožita razprave in glasujeta o zakonodaji. Predlog zakona, ki ga je odobril poslanski dom, predsednik doma (izvoljeni uradnik), posreduje senatu v razpravo in glasovanje.

Ta enotna država je ustavna demokracija s parlamentarnim sistemom, ki ji vlada kralj oziroma monarh Abdulah II. od leta 1999.

Jordanija je članica: hibridne operacije Afriške unije/Združenih narodov v Darfurju (UNAMID) Afro-azijske organizacije za razvoj podeželja (AARDO) Evro-sredozemske fundacije Anne Lindh za dialog med kulturami. Hašemitsko kraljestvo Jordanija se je Združenim narodom pridružilo 14. decembra 1955. Jordanija je država z nižjim srednjim dohodkom in je sprejela različne valove beguncev iz sosednjih držav, ki so posledica konfliktov in regionalne nestabilnosti.

Po podatkih Freedom House je Jordanija uvrščena kot peta najbolj svobodna arabska država, vendar jo v poročilu za leto 2021 še vedno štejejo za "nesvobodno". Po indeksu demokracije za leto 2020 je razvrščen tudi kot avtoritarni režim.