Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Iranu (1/5)
Ni le peti največji proizvajalec nafte na svetu in lastnik četrte največje svetovne zaloge dokazanih zalog surove nafte. Islamska republika Iran je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, ki kljub temu da vzbuja številne predsodke, v resnici velja za deželo izjemno gostoljubnih in prijaznih ljudi. Ponaša se z neverjetno pestro in pomembno zgodovino, eno najstarejših, najbogatejših in najvplivnejših umetniških dediščin na svetu in tudi s prekrasno in raznoliko naravo. Deželi, ki je bila do leta 1935 znana pod imenom Perzija, so vtisnile sledove mnoge civilizacije in številni imperiji ter ji s svojimi veličastnimi spomeniki zagotovile nesmrtno slavo.
Osnovne značilnosti države
Iran ima mednarodne meje s 13 suverenimi državami, tako na kopnem kot na morju. Ima skupno 5.894 km kopenskih meja.
Na severu meji na Azerbajdžan, Armenijo, Turkmenistan in Kaspijsko morje, na vzhodu na Pakistan in Afganistan, na jugu na Perzijski in Omanski zaliv ter na zahodu na Turčijo in Irak.
Deli morske meje z Bahrajnom, Kuvajtom, Omanom, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati.
Ima 750 km obale ob Kaspijskem morju in okoli 2250 km obale vzdolž Perzijskega zaliva in Omanskega morja.
Je gorata, sušna in etnično raznolika država v jugozahodni Aziji. Velik del Irana je sestavljen iz osrednje puščavske planote, ki je na vseh straneh obdana z visokimi gorskimi verigami, ki omogočajo dostop do notranjosti preko visokih prelazov
Iran ni zgolj puščava. Njegova geografija se namreč zelo razlikuje od zemljepisnega položaja sosednjih držav. V primerjavi z bližnjo Savdsko Arabijo (95 % puščave), Turkmenistanom (80 % puščave) in Irakom (40 % puščave) je le približno 22 % njene kopenske površine puščava.
Topografija Irana je zelo gorata. Ima tri različna geografska območja: gorske verige, notranje kotline in nižinske ravnice. Glavna gorovja vključujejo gorovje Zagros vzdolž njegove zahodne strani z vrhovi nad 3.000 metri nad morsko gladino in gorovje Alborz na severu. Damavand je najvišji vrh Irana (5609 m) in najvišji vulkan na Bližnjem vzhodu.
Približno ena desetina Irana je gozdnata, najbolj v kaspijski regiji. Na območju najdemo širokolistne listavce – hrast, bukev, lipo, brest, oreh, jesen in gaber – ter nekaj širokolistnih zimzelenih rastlin. Veliko je tudi trnastih grmovnic in praproti. Živa favna Irana vključuje 34 vrst netopirjev, indijskega sivega mungosa, majhnega indijskega mungosa, zlatega šakala, indijskega volka, lisice, črtasto hijeno, leoparda, evrazijskega risa, rjavega medveda in azijskega črnega medveda. Vrste parkljarjev vključujejo divjega prašiča, uriala, armenskega muflona, rdečega jelena in golšasto gazelo. Tulipani so nacionalna roža, žival pa azijski lev.
Glavna reka v Iranu je reka Aras. Od večjih iranskih rek se pet izteče v Perzijski zaliv - Dez, Karkheh, Karun, Diyala in Lower Zab. Največje jezero je jezero Urmia.
Njegove gore so že več stoletij vplivale na politično in gospodarsko zgodovino države. Iran ima spremenljivo podnebje. Na severozahodu so zime hladne z močnimi snežnimi padavinami in temperaturami pod lediščem. Pomlad in jesen sta razmeroma blagi, poletja pa suha in vroča. Na jugu so zime blage in poletja zelo vroča, povprečne dnevne temperature v juliju presegajo 38 °C. Na splošno je najboljši čas za obisk Irana spomladi in jeseni. V večini države so idealne temperature od marca do maja in nato spet od konca septembra do začetka novembra, medtem se je zimi najbolje izogniti, ker lahko temperature postanejo zelo nizke.
Prebivalstvo in jezik
Njegova površina je 1.648.000 km² in ima 83,99 milijone prebivalcev. Islam je glavna religija. Suniti in šiiti sta dve največji veji islama, pri čemer velika večina Irancev izvaja šiitski islam. Približno 90 odstotkov Irancev prakticira šiizem, uradno iransko vero. Nasprotno pa je večina arabskih držav na Bližnjem vzhodu pretežno sunitskih.
Ustava opredeljuje državo kot islamsko republiko in kot uradno državno religijo določa džafarski šiitski islam. Islamizacija Irana je nastala kot posledica muslimanskega osvajanja Perzije v letih 633–654 pred našim štetjem. Islamska revolucija leta 1979 je končala zgodovinsko perzijsko monarhijo, po kateri se je Iran pojavil kot islamska republika.
Velika večina Irancev je muslimanov šiitske veje Ithnā ʿAsharī ali dvanajstercev, ki je uradna državna religija. Kurdi in Turkmeni so pretežno sunitski muslimani, iranski Arabci pa so tako suniti kot šiiti. Po vsej državi najdemo tudi majhne skupnosti kristjanov, Judov in zoroastrijcev. Bog v zoroastrizmu je znan kot Ahura Mazda, vsemogočna, najvišja figura. V starejši iranski tradiciji naj bi Ahura Mazda ustvarila duhova dvojčka dobrega in zla - Spenta Mainyu in Angra Mainyu, znana tudi kot Ahriman. Perzijci so prevladujoča etnična skupina Irana.
Čeprav so Perzijci raznolikega porekla, jih združuje njihov jezik, perzijščina (farsi), ki spada v indoiransko skupino indoevropske jezikovne družine. Perzijci so največja iranska etnična skupina, vendar skoraj ducat drugih etničnih skupin dobro predstavlja več kot tretjino od 83 milijonov prebivalcev. Največje etnične skupine, ki so glavni dejavniki v iranski politiki, so Azeri, Kurdi, Arabci, Beludžiji in Lorsi.
Drugi vključujejo Turkmenci, Qaškaji, Mazandarani, Talysh in Gilaki. Perzijščina, ki je svojim maternim govorcem iranskega jezika znana kot farsi, je uradni jezik sodobnega Irana, delov Afganistana in srednjeazijske republike Tadžikistana. Perzijščina je eden najpomembnejših članov indoiranske veje indoevropske družine jezikov. Arabščina ima oporišče tudi v Iranu, zlasti na jugu ob Perzijskem zalivu.
Njen status je v veliki meri posledica islamskega osvajanja Perzije, ko je arabščina postala glavni literarni jezik v regiji. Trije najpogostejši govorjeni jeziki v državi so tako perzijski, azerbajdžanski in kurdski. Valuta je iransk rial (IRR) in je 0,000022 evra. Himna se imenuje »Sorūd-e Mellī-e Īrān «, domena pa .ir. Klicna številka je +98, številka za nujne primere pa 110 za policijo. Po srednje evropskem časovnem pasu so tri ure pred Slovenijo.
Teheran je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine. Je največje urbano območje v zahodni Aziji in glavno izobraževalno in industrijsko središče države. Njegova industrija temelji na usnju, predelavi tobaka, cementa, živil itd.
Elam je ena najstarejših znanih civilizacij. Elam je bil umeščen na skrajnem jugozahodu današnjega Irana, natančneje v Ilamsko pokrajino, Fars, nižine Huzestana ter del južnega Iraka. Medijsko cesarstvo je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8. do sredine 6. stoletja pr. n. št. obsegalo prostranstva Velikega Irana, severne Mezopotamije in vzhodne Male Azije. Partski državi je manjkalo enotnosti.
Oblast si je delilo sedem klanov, ki so se združili v zvezo, pri čemer je vsak klan vladal eni pokrajini. Sasanidsko cesarstvo - njihova politika je bila zelo osvajalska. Tako so povrnili kraje, ki so jih Partom odvzeli Kušani in nadaljevali boje z Rimskim cesarstvom. Arabska oblast in islamizacija (650 - 1037) – v osvajanjih od leta 643 do 650 so Arabci osvojili skoraj celotno področje Perzije.
Do leta 650 Perzija postane del velikega omajadskega cesarstva, ki se razprostira od Iberskega polotoka do reke Ind in od Aralskega jezera do Arabskega polotoka. Leta 750 Omajade zamenjajo Abasidi, in Iran dobi vse večjo vlogo v državni upravi. Turška in mongolska oblast (1037 – 1500) - to je obdobje, ki označuje konec arabske oblasti in začetek samostojnega razvoja Perzije. Vladarji Ilikanata so bili zaščitniki umetnosti in znanosti, ki sta se razvijali v najboljši tradiciji iranskega islama.
Sporazumom z Osmanskim cesarstvom iz leta 1639 je določil tudi zahodne meje modernega Irana. Iran se je leta 1722 sočasno znašel v vojni z Ruskim in Osmanskim cesarstvom, a se je uspel rešiti. Je pa safavidska dinastija precej oslabela. V prvi svetovni vojni so se na področju Irana vodile bitke najprej med Rusijo in Osmanskim cesarstvom in to okoli kontrole naftnih polj. Leta 1925 dinastijo Kadžarov zamenja šah Reza Pahlavi in ustanovi novo dinastijo. Želi modernizirati Iran, a ostaja pod dominantnim vplivom tujih sil. V času druge svetovne vojne šah Reza Pahlavi proglasi nevtralnost. Proti njegovemu režimu so potekale številne demonstracije, sledila je Islamska revolucija, in Reza Pahlavi zapusti Iran 16. januarja 1979.
Pravni sistem
Po razglasitvi nevtralnosti oboroženih sil v revoluciji, Ajatola Homeini 11. februarja razglasi konec monarhije in vzpostavi prehodno vlado. Čeprav je bil Homeini najpopularnejša politična figura, je obstajalo več revolucionarnih skupin, od katerih je vsaka imela drugačen pogled na bodočnost države. Po Homeinijevi smrti 3. junija 1989, se je Svet strokovnjakov strinjal z Alijem Hameneijem kot vodjo revolucije. Z njegovim prihodom na oblast so spremenili ustavo, V času Zalivske vojne leta 1991 je ostal Iran nevtralen (dopustil je le prisotnost iraškega letalstva in vstop iraških beguncev na svoj teritorij).
Zlom gospodarske politike in modernizacija iranske države je pripomogla, da je bil za predsednika leta 1997 izvoljen umirjeni Mohamed Hatami. Njegovo vladavino so zaznamovala nesoglasja med družbo, ki je zahtevala spremembe in duhovščino, ki je želela zadržati svojo moč. Leta 2005 je bil na mesto predsednika države izvoljen konservativni župan Teherana, Mahmud Ahmadinedžad. Njegov mandat zaznamuje kontroverzni nuklearni program in trda zunanja politika.
Pravni sistem države temelji na Ustavi Islamske republike Iran. Islamska republika Iran je bila ustanovljena po strmoglavljenju dinastije Pahlavi leta 1979 z islamsko revolucijo, njen pravni kodeks pa temelji na islamskem pravu ali šeriatu, čeprav so ostali ohranjeni številni vidiki civilnega prava.
Iran je teokracija in islamska republika, unitarna država s predsedniškim in parlamentarnim sistemom.
Iransko vlado nadzirata dve osebi: posredno izvoljeni vrhovni vodja in neposredno izvoljeni predsednik. Vrhovni vodja (Ali Hamnej od leta 1989) ima močnejši položaj, saj neposredno nadzoruje notranjo varnost, obrambo in zunanje zadeve. Trenutni predsednik Irana je Ebrahim Raisi, ki je funkcijo prevzel 3. avgusta 2021, po predsedniških volitvah leta 2021. Nasledil je Hassana Rouhanija, ki je od leta 2013 do 2021 služil 8 let.
Iran se je Združenim narodom pridružil leta 1945 kot eden od prvotnih 50 ustanovnih članov. Islamska republika Iran je danes aktivna članica ZN. ZN aktivno sodelujejo z Iranom od leta 1950, leta 1950 so odprli v Teheranu enega prvih informacijskih centrov ZN na svetu.
Iran je član Združenih narodov (ZN). Čeprav pripada vsem specializiranim agencijam ZN, republika ni tako aktivno sodelovala kot monarhija v svetovni organizaciji. Iran je kritiziral ZN zaradi odsotnosti podpore med iransko-ameriško krizo zaradi talcev.
#Odpiramo vrata tujine
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo z Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ.
Več iz rubrike
Konflikti v podjetju in kako jih razrešiti
Ni potrebno, da se v vašem podjetju izogibate ali bojite konfliktov. Ti so naravni in celo zdravi, pod pogojem, da znamo s konflikti ustrezno ravnati.
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.
