Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Nizozemskem (1/5)

Visoki ljudje, sir, cokle, kolesa, Duncan Lawrence, Ana Frank in Van Gogh, Nizozemska ali nekoč dežela lesa oziroma nizke zemlje je danes očarljiva državica, ki leži v nizko ležeči delti reke v severozahodni Evropi. Njena pokrajina slovi po ravnih zemljiščih, od katerih je večina pridobljena z izsuševanjem morja, kanalih, lesenih mlinih na veter, cvetočih nasadih tulipanov in slikovitih vasicah, ki so ostale še iz starih časov. Tekom stoletij je Nizozemska pridobila naslov strpne in progresivne države, saj je mnogo stvari, ki v drugih državah niso dovoljene, tu legaliziranih. Kot ustanovna članica EU in NATA, je tudi središče mednarodnega sodelovanja. Vsekakor je to država, ki ima številne kvalitete na mnogih področjih, pa vendar je tudi država, kjer hrana ni ravno presežek kulinarike in kjer morate paziti, da ne naročite kokaina, namesto »cocoa«!

Osnovne značilnosti države

Nizozemska, uradno Kraljevina Nizozemska, je država v severozahodni Evropi. Na severu in zahodu meji na Severno morje, na jugu na Belgijo in na vzhodu na Nemčijo. Država ima tudi pomorske meje s Francijo in Združenim kraljestvom.

Sestavljajo jo štiri sestavne države: Nizozemska, ter karibski otoki Aruba, Curaçao in Sint Maarten.

Tromejna regija (Drielandenpunt) v Vaalsu je kraj, kjer se srečajo Belgija, Nemčija in Nizozemska.

Država se pogosto napačno imenuje Holandija, to je namreč skupno ime za dve njeni glavni provinci, Severno in Južno Holandijo.

Morska obala meri 451 km, teritorialne vode 12 navtičnih milj, izključno ribolovno območje je 200 nm.

Nizozemsko obalo sestavljajo peščene plaže z več pasovi in ​​jo lahko označimo kot obalo, v kateri prevladujejo valovi. Približno 290 km obale sestavljajo sipine, 60 km pa je zaščiteno s strukturami, kot so nasipi in jezovi. Njena vijugava obalna geografija pomeni, da je na nizozemskih mejah veliko čudovitih plaž. Pravzaprav se Amsterdam, Rotterdam in Haag nahajajo v bližini več znanih letovišč.

Je dežela polj, ukradenih morju, ravne pokrajine in kolesarskih stez. Na Nizozemskem je več kot 4. 400 km kanalov in rek in več kot 300 gradov.

Povprečna nadmorska višina je le približno 30 metrov nad morjem. Nizozemska «pomeni nizko ležečo državo«. Ime Holland se še vedno uporablja za 2 od 12 provinc (Severna Nizozemska in Zuid-Holland).

Približno tretjina Nizozemske leži pod morsko gladino, najnižja točka pa je 6,7 metra pod morsko gladino. Medtem je najvišja točka Vaalserberg z 321 m (če izvzamemo karibske države, ki pripadajo Kraljevini Nizozemski).

Geografija je nenavadna, saj je bil velik del njene zemlje odstranjen iz morja in je pod morsko gladino, zaščiten z nasipi. Prav zaradi tega ji vsako leto grozi več poplav in pogrezanj.

To je majhna država, ki pa je zelo urbanizirana. Je ena najbolj naseljenih in zemljepisno nizko ležečih držav na svetu.

Fizične značilnosti Nizozemske vključujejo ravninsko podeželje, hribe in Ardenske gore. Skozi njo tečejo reke Ren, Meuse in Schelde.

Za relativno majhno državo se ponaša z bogato raznolikostjo narave. Dih vam bodo vzele tudi plaže Zeeland, hribi Limburga, Brabant Sahara (sipine Loonse in Drunense), nižinske Benetke (Weerribben-Wieden) in drugi naravni rezervati.
 
Po zbirki okoljskih podatkov na Nizozemskem živi več kot 24.500 vrst živali in 10.000 vrst rastlin. Najboljša mesta za ogled flore in favne majhne države je nekaj od 20 nizozemskih nacionalnih parkov, razpršenih po 12 provincah.

Najpogostejša drevesa so hrast, brest, bor, lipa in bukev. Država je znana po cvetovih, tako kultiviranih sortah (med njimi najbolj znani nizozemski tulipan) kot divjih cvetovih, kot so marjetice, metuljčki in vijolično vresje, ki na cvetu zacveti septembra. Nacionalni cvet je tulipan.

Glavni živilski pridelki so ječmen, koruza, krompir, sladkorna pesa in pšenica. Krompir je glavni volumski pridelek, leta 1999 pa so nizozemski kmetje pridelali 8,2 milijona ton pridelka.

Nizozemska vsebuje veliko domačih netopirjev, glodavcev, zajcev, rovk, podlasic, jelenov, merjascev, pevk, vodnih ptic in ujed. Zaradi dolge obale ima država tudi kar nekaj vodnih in podvodnih živali, vključno s tjulnji, kiti in morskimi želvami.

Na stotine jezer je razpršenih po plitvi pokrajini v tej očarljivo vlažni deželi, ki pokriva 2500 kvadratnih kilometrov. IJsselmeer s površino 1100 m2 je največje jezero na Nizozemskem.

Nizozemska ima zmerno morsko ali oceansko podnebje, pod vplivom Severnega morja in Atlantskega oceana, z dokaj hladnimi poletji in zmernimi zimami, kar je tudi posledica Zalivskega toka.  Dnevne temperature se gibljejo od 2 ° C do 6 ° C pozimi in 17 ° C-20 ° C poleti. Padavine, kot je dež, so pogoste skozi vse leto, kar pomeni, da ni sušne sezone. Kot rečeno, na podnebje Nizozemske vplivata Severno morje in Atlantski ocean, zato je večino leta hladno, oblačno in vlažno. Najboljši čas za obisk je od sredine aprila do sredine oktobra.

Sezona tulipanov traja od konca marca do sredine maja, vendar so cvetovi običajno najboljši na polovici aprila. V Keukenhofu v Lisseju spomladi cveti več kot 7 milijonov čebulic.

Dežela ni velika, saj njena skupna površina meri  41,526 km2 in je gosto naseljena, saj ima kar 17,3 milijonov prebivalcev. Površina zemljišča se vsako leto nekoliko poveča zaradi neprekinjene melioracije in odvodnjavanja. Okoli 92,5% prebivalstva živi v mestnih območjih. In več kot 40% celotnega prebivalstva države živi v Randstadu - množica mest Amsterdam, Rotterdam, Haag in Utrecht.

Večkulturna kriza? Nizozemska, najbolj gosto poseljena država v Evropi in na svetu, ima torej več kot sedemnajst milijonov prebivalcev. Več kot trije milijoni niso nizozemskega porekla. Nekaj ​​več kot polovica teh treh milijonov priseljencev - 1,7 milijona ljudi – prihaja predvsem iz Turčije, Surinama, Maroka, Antilov in Arube. Ta večkulturna mešanica se še posebej čuti v Amsterdamu in Rotterdamu, kjer je skoraj vsak tretji človek ne zahodnega izvora.  81% prebivalcev je sicer germanskega oz. keltskega porekla, med ostalimi pa prevladujejo Turki, Maročani, Surinamci, Karibčani,  Kitajci in Iračani.

Največja verska skupina je rimskokatoliška skupina z 23,6% To je še posebej zanimivo, saj je bila prevladujoča cerkev na Nizozemskem od reformacije dalje, protestantska cerkev. Protestantov je 14,9%, muslimanov 5,1%, ateistov 50,7% in ostalih 5,6%.

Uradni jezik je nizozemščina. Večina prebivalcev Amsterdama dobro govori angleško in pogosto tekoče govori enega ali dva tuja jezika. Običajno lahko brez težav pridete v Amsterdam brez znanja ene same besede nizozemščine. Nizozemščina je sicer najbližje vzajemno razumljivemu hčerinskemu jeziku  afrikaans, ki se govori v Južni Afriki.
 
Drugi jeziki, povezani z nizozemščino, ki se govorijo na Nizozemskem so nemški, angleški, frizijski ter jidiš. Papiamento je še en nizozemski jezik, ki je priznan kot uradni regionalni jezik. Jezik izhaja iz portugalskega in afriškega jezika. Je uradni jezik na karibskem otoku Bonaire, ki pripada Nizozemski. Ta se pogosto govori tudi na drugih karibskih otokih. Prebivalci razumejo približno 50 % pisne nemščine, 71 % Nizozemcev pa se vsaj pogovarja v nemščini. Številne nizozemske besede so sorodne angleščini (kar pomeni, da imajo iste jezikovne korenine), kar jim daje podobno črkovanje in izgovorjavo. Angleški študentje pogosto pravijo, da se je nizozemski jezik najlažje naučiti. Smiselno je, ker je nizozemščina del germanske veje indoevropske družine jezikov, tako kot angleščina. Kar 94 % Nizozemcev zna govoriti dva jezika, kar je precej nad povprečjem EU, ki znaša 54 %. Zanimivo je, da ima Nizozemska tudi svoj nizozemski znakovni jezik Nederlandse Gebarentaal (NGT) , ki ga uporablja okoli 15.000 ljudi.

Nizozemščina se ne govori le na Nizozemskem, ampak je tudi uradni jezik Flandrije, sosednjih severnih belgijskih provinc. Nizozemščino skupaj kot materni jezik govori 23 milijonov ljudi.

Valuta je evro (EUR). Mednarodna oznaka je NL/NLD. Himna se imenuje »Wilhelmus«, geslo pa »Vztrajal bom!«, domena .nl,  klicna številka pa se glasi +31 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 112. So v enakem srednje evropskem časovnem pasu kot Slovenija.

Glavno in največje mesto je Amsterdam. Nahaja se v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države. Mesto, ki je zaradi svojih številnih kanalov znano tudi kot »Severne Benetke«, ima 821.752 prebivalcev in je v severnem delu Randstadta. Velja za eno izmed 10 najdražjih mest za življenje v Evropi.

Zgodovina Nizozemske je zgodovina pomorščakov, ki uspevajo v nižinski delti reke na Severnem morju v severozahodni Evropi. Zapisi se začnejo v četrtem stoletju našega štetja, v katerem je regija oblikovala militarizirano obmejno območje Rimskega imperija. Leta 1581 je Utrechtska zveza razglasila neodvisnost od Španije. Nova Nizozemska, ki jo je leta 1624 v Fort Orangeu (danes Albany) ustanovila nizozemska West India Company, je bila le en element v širšem programu nizozemske širitve v prvi polovici 17. stoletja.

Novi narod je v vojni doživel vrsto preobratov, vendar so nazadnje leta 1648 Španci priznali suverenost republike. Leta 1664 so Angleži zavzeli kolonijo Nova Nizozemska. Nizozemska republika je ostala vsaj do leta 1794 pod oblastjo avstrijskega prestola v Habsburgu. Anglo-ruska invazija na Nizozemsko (ali anglo-ruska odprava na Nizozemsko ali Helderjeva ekspedicija) je bila vojaška kampanja med 27. avgustom in 19. novembrom 1799 med vojno druge koalicije, v kateri so ekspedicijske sile britanskih in ruskih vojakov vdrle na polotok Severna Nizozemska v Bataviji. Neodvisna je postala leta 1815.

Ustava je najpomembnejši državni dokument in najvišji zakon na Nizozemskem. Izvira iz leta 1814. Trenutno veljavna različica ustave je iz leta 1920, spremenjena še leta 1929. Združuje pravila, ki urejajo nizozemski sistem upravljanja in temeljne pravice.

Nizozemska uporablja civilno pravo. Njeni zakoni so napisani in običajno pravo se uporablja le v izjemnih primerih. Vloga sodne prakse je relativno majhna, čeprav je v praksi nemogoče razumeti pravo na številnih področjih, ne da bi upoštevali tudi ustrezno sodno prakso.

Kraljevina Nizozemska je od 16. marca 1815 neodvisna parlamentarna ustavna monarhija, vendar so njene nekoč suverene pokrajine občasno "upravljali" člani hiše Orange-Nassau in hiše Nassau.

Vodja države je kralj ali kraljica, katere pristojnosti so določene v ustavi, trenutni je na poziciji že od leta 2013, Willem-Alexander. Na Nizozemskem so pooblastila monarha zelo omejena. Po ustavi so za to, kar počne vlada, odgovorni ministri in ne monarh, saj slednji skupaj sestavljajo vlado. Parlament je dvodomni, ki ga sestavljata prvi in drugi senat.

Je aktivna udeleženka v sistemu Združenih narodov in drugih večstranskih organizacijah, kot so OVSE, OECD, STO, IMF ter WTO.

Je ustanovna članica EU in njena članica od 1. januarja 1958. Kot njena polnopravna članica sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Članica Schengenskega območja je od 1. Januarja 1999. Svetu EU je nazadnje predsedovala leta 2016.

Vir: EIU; Factiva, marec 2021.