Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli v Egiptu (1/5)

Na severovzhodu Afrike se nahaja dežela piramid, faraonov, hibiskusovega čaja in visokega BDP – ja. Kot ena najpopularnejših turističnih destinacij sveta, je bil Egipt, uradno Arabska republika Egipt, nekoč ena največjih svetovnih civilizacij. Njegovo poimenovanje izhaja iz starogrščine in je sopomenka meki potapljačev in surferjev. Potopite se v Rdeče morje in uživajte v raziskovanju enega najlepših koralnih grebenov, obiščite Saharo ter si oglejte reko Nil! Ta država ima izvrstno lego Bližnjega Vzhoda, kar rezultira v eno najbolj razvitih gospodarstev predvsem na področju turizma, poljedelstva, industrije in storitev.
 

Osnovne značilnosti države

 
Egipt je sredozemska država in se nahaja v severovzhodni Afriki. Meji na Gazo (Palestina) in Izrael na severovzhodu, Akabski zaliv in Rdeče morje na vzhodu, Sudan na jugu in Libijo na zahodu.

Egipt je pogosto razdeljen na dva dela: Zgornji Egipt na jugu – južni Egipt in Spodnji Egipt na severu – severni Egipt. Odseki so tako poimenovani, ker Nil teče od juga proti severu. Reka se izliva v Sredozemsko morje. Pokrajina južnega Egipta vsebuje nizke gore in puščavo. Pokrajina južnega Egipta vsebuje nizke gore in puščavo. Severni Egipt ima široke doline v bližini Nila in puščavo na vzhodu in zahodu. Severno od Kaira, glavnega mesta, se razprostira trikotna delta reke Nil. Najpomembnejša geografska značilnost Egipta je reka Nil. Geološka zgodovina Egipta je ustvarila štiri glavne fizikalne regije: dolino Nila in delto Nila. Najpomembnejša stvar, ki jo je Nil zagotovil starim Egipčanom, je bila rodovitna dežela. Večina Egipta je puščava, toda ob reki Nil so tla bogata in dobra za pridelavo poljščin. Trije najpomembnejši pridelki so bili pšenica, lan in papirus. Pšenica - Pšenica je bila glavna hrana Egipčanov.

Zahodna puščava obsega približno 700.000 kvadratnih kilometrov in predstavlja približno dve tretjini egiptovske kopenske površine.

Egipt ima več kot 2900 km obale v Sredozemskem morju, Sueškem zalivu in Akabskem zalivu. Ima izključno gospodarsko cono 263.451 km².

Egipt je sestavljen iz velike puščave oziroma  širokega pasu puščav, ki se razteza proti vzhodu od afriške atlantske obale po celini in v jugozahodni Aziji. Le - tega prekinja dolina reke Nil s svojo delto, skupaj s polotokom Sinaj. Nekateri deli doline reke Nil so prekinjeni z velikimi klifi, medtem ko je večji del doline primeren za kmetijsko pridelavo.

Najvišja točka države je Mount Catherine, gora Kātrīnā, ki doseže 2.642 metrov.

Nacionalna roža je lotos. Ni zapisov, da bi imela država Egipt nacionalno sadje. Sadje v Sharmu je čudovito, še posebej sveži mango, veliko boljši, kot ga dobite tukaj. Egipčani so gojili figove platane, datlje in palme, perse, granatno jabolko, rožičevje in tamarisk ter papirus, lotos, mandrač, koruzo, mak in marshmallow. Vinske trte so bile priljubljene tudi za pridelavo vina. Drevesa in rastline so imele tudi simbolni pomen, pogosto povezan s plodnostjo in ponovnim rojstvom. Druga velika gojena zrna so pšenica einkorn in pšenica, pridelana za izdelavo kruha. Drugi izdelki za večino prebivalstva so bili fižol, leča, kasneje pa čičerika in fižol. Gojili so korenovke, na primer čebulo, česen in redkev, skupaj s solatnimi pridelki, kot sta solata in peteršilj.

Puščavske živali so gazela Dorcas, fennec (majhna lisica, ki prebiva v puščavi), nubijski kozorog, egipčanski zajček in dve vrsti jerboa (mišji glodavec z dolgimi zadnjimi nogami za skakanje). Egipčanski šakal (Canis lupaster) še vedno obstaja, hyrax pa najdemo v Sinajskih gorah.

Stari Egipčani so živali hranili kot hišne ljubljenčke, od udomačenih psov in mačk do pavijanov, opic, rib, gazel, ptic (zlasti sokolov), levov, mungov in povodnih konjev. Krokodile so celo hranili kot svete živali v templjih boga Sobeka.

Reka Nil je bila ključnega pomena za razvoj starega Egipta. Poleg Egipta Nil teče skozi ali vzdolž meje 10 drugih afriških držav, in sicer Burundija, Tanzanije, Ruande, Demokratične republike Kongo, Kenije, Ugande, Sudana, Etiopije in Južnega Sudana. V Egiptu je le ena celoletna reka, Nil. V celotni dolžini v Egiptu nima nesezonskih pritokov, čeprav imata še dva navzgor, Modri ​​Nil in Beli Nil, ki se združita v osrednjem Sudanu. V delti Nila se reka razcepi na številne distributerje in manjše kanale. Jezero Nasser, imenovano tudi jezero Nubia, ima zadrževalnik na reki Nil, v Zgornjem Egiptu in severnem Sudanu. Egipt ima sicer 12 jezer.

Egiptovsko podnebje je polpuščavsko, za katerega so značilna vroča suha poletja, zmerne zime in zelo malo padavin. Za državo so značilni še posebej dobri režimi vetra z odličnimi legami ob Rdečem morju in sredozemski obali. Sneg je na goratem območju na egiptovskem polotoku Sinaj v letu 2020 izjemoma zapadel. Sneg na tem območju običajno traja en dan, dokler se temperature ne vrnejo v normalno povprečje.

Najboljši čas za obisk Egipta je med oktobrom in aprilom, ko so temperature hladnejše, a še vedno prijetno toplo po vsej državi. Zaradi tega je raziskovanje prometnih ulic v Kairu, obisk piramid v puščavi in ​​raziskovanje starodavnih faraonskih grobnic bolj udobno in prijetno.

Njegova površina je 997.739 kvadratnih kilometrov in ima 101,1 milijona prebivalcev. Islam je uradna vera v Egiptu (90%). Staroegipčanska religija je bila zapleten sistem politeističnih prepričanj in ritualov, ki so bili sestavni del starodavne egipčanske kulture. Osredotočal se je na interakcijo Egipčanov s številnimi božanstvi, za katera se domneva, da so prisotna v svetu in da ga obvladujejo.

Iz egipčanske umetnosti vemo, da so bili ljudje upodobljeni z rdečkastimi, olivnimi ali rumenimi toni kože. Sfinga je bila opisana kot nubijska ali podsaharska. In iz literature so grški pisatelji, kot sta Herodot in Aristotel, govorili o Egipčanih s temno kožo. V Egiptu v veliki meri prevladuje ena etnična skupina: Egipčani. Obstajata pa tudi dve manjši skupini, beduini in berberi. Le 17% Egipčanov je Arabcev, medtem ko je 68% avtohtonega prebivalstva iz Severne Afrike, 4% odstotki so iz judovskega porekla, 3% so vzhodnoafriški, še 3% so iz Male Azije in 3% so južnoevropskega.

Uradni jezik Egipta je arabščina. V uporabi sta tudi angleški in izjemoma francoski jezik (bolj izobraženi ljudje). Pisani jezik se razlikuje od pogovornega. Moderni, standardni arabski (knjižni) jezik se uporablja na radiu in TV ter v uradnih govorih. Valuta je egiptovski funt (EGP) in je 0,054 evra. Mednarodna oznaka je RG/EGY. Himna se imenuje »Bilady, Bilady, Bilady«, domena .eg,  klicna številka pa se glasi +20 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 123. Po srednje evropskem časovnem pasu so eno uro pred Slovenijo.

Glavno in največje mesto je Kairo. Je kulturno, politično, univerzitetno, medijsko in gospodarsko središče. Tukaj je sedež Arabske lige. V širšem metropolitanskem območju živi za leto skoraj 18 milijonov ljudi, kar je četrtina vseh Egipčanov in s čemer je Kairo najbolj naseljeno mesto v Afriki, pa tudi eno od desetih najbolj naseljenih mestnih območij na svetu sploh. Stoji ob reki Nil v severnem delu Egipta. Kairo predstavlja 11% prebivalstva Egipta in 22% njenega gospodarstva (PPP). Večina narodnega trgovanja se tam ustvarja ali prehaja skozi mesto. Velika večina založniških hiš in vseh filmskih studiev je tu, tako kot polovica državnih bolnišničnih postelj. To je spodbudilo hitro gradnjo v mestu - ena zgradba od petih je stara manj kot 15 let.
Ostala velika mesta so še Aleksandrija, Suez in Port Said.

Kralj Menes je ustanovil prestolnico starega Egipta pri Belih stenah (pozneje znanih kot Memphis) na severu, blizu vrha delte reke Nil. Glavno mesto bi preraslo v veliko metropolo, ki je v času starega kraljestva prevladovala v egipčanski družbi. Lega v dolini reke Nil je pripomogla k razvoju ene od svetovno najmogočnejših civilizacij. Prvo kraljestvo je nastalo približno 3200 let p.n.št. V naslednjih treh tisočletjih je Egiptu vlado več dinastij. Stari Egipt je propadel leta 341 p.n.št., ko so ga prevzeli Perzijci in kasneje še Grki, Rimljani ter Bizantinci. Islam in arabski jezik so v Egipt v 7. stoletju pripeljali Arabci, ki so vladali Egiptu naslednjih 6 stoletij. Po izgradnji Sueškega kanala leta 1869, je postal Egipt pomembno transportno središče. Ker pa je država bila vedno bolj v dolgovih, so Britanci (investitorji kanala) prevzeli oblast nad državo leta 1882. Delno so se osamosvojili leta 1922, popolnoma pa po 2. svetovni vojni.

Ustava Arabske republike Egipt je temeljni zakon Egipta. Egiptovska ustava iz leta 2014 je bila na referendumu sprejeta januarja 2014. Ustava je začela veljati po razglasitvi rezultatov 18. januarja 2014. Od 20. do 22. aprila 2019 je potekal referendum o ustavnih spremembah.

Egiptovski pravni sistem temelji na kombinaciji islamskega (šeriatskega) prava in Napoleonovega zakonika, ki je bil prvič uveden med okupacijo Egipta leta 1798 Napoleona Bonaparta in poznejšim izobraževanjem in usposabljanjem egiptovskih pravnikov v Franciji.

Po političnem sistemu je zvezna republika devetih dežel. Politika Egipta temelji na republikanizmu s polpredsedniškim sistemom upravljanja. Sedanji politični sistem je bil vzpostavljen po egipčanski revoluciji leta 2011 in odstopu predsednika Hosnija Mubaraka. Ima enodomni parlament, s petletnim mandatom in 568 članov ter 28 članov, ki jih imenuje predsednik. Upravlja zakonodajno oblast. Naslednje predsedniške volitve bodo 2022, parlamentarne pa 2024. Trenutni predsednik države je Abdel Fattah el-Sisi. Svet ministrov vodi premier, ki ima tudi izvršilno funkcijo.

Leta 2020 je Freedom House v svojem letnem poročilu Freedom in the World Egipt uvrstil med "nesvobodne". Egiptu je ocenil "Politične pravice" 7/40 in "Državljanske svoboščine" 14/60, skupaj 21/100.

Egipt je včlanjen v WTO, GAFTA in je član Vzhodno-Afriške skupine, ki se  z združenjem COMESA pogaja o carinski zvezi. Od leta 2004 ima tudi podpisano (prosto carinsko) pogodbo o sodelovanju z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP.

Vir: EIU; Factiva, februar 2021.