Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Filipinih (1/5)
Kaj imata skupnega High School Musical in Just the way you are? Nič drugega kot domovino. Vanessa Hudgens in Bruno Mars si delita svoj rodni kraj – Filipine. Čeprav so za to tropsko državo značilni potresi, izbruhi vulkanov in tajfuni, to ne bo odvrnilo slehernega avanturista. Prav nasprotno! Filipini so tudi dom svetovno znanih naravnih čudes, kot so podzemna reka in riževe terase, neverjetna potapljaška mesta, bogata z biotsko raznovrstnostjo, pisan javni prevoz, edinstvena kuhinja in živahni festivali, ki prikazujejo njeno barvito kulturo. Filipinci vznemirjajo mednarodno sceno, zlasti v zabavni, kreativni in oblikovalski industriji, saj je znano, da imajo odličen značaj. So živahni, veseli, pozitivni in poskušajo vedno ohraniti sončno naravnanost v življenju.
Filipini so otoška država jugovzhodne Azije v zahodnem delu Tihem oceanu. To je arhipelag, sestavljen iz 7107 otokov in otočkov, ki ležijo približno 800 kilometrov od obale Vietnama, v južnem Kitajskem, Filipinskem, Suluskem in Celebesskem morju, skupaj z Luzonsko ožino. Topografija otokov je večinoma gorata z ozkimi do velikimi obalnimi nižinami, odvisno od otoka.
Manila je glavno mesto, vendar je bližnji Quezon City najbolj naseljeno mesto v državi.
Filipinski arhipelag omejuje Filipinsko morje na vzhodu, Celebesovo morje na jugu, morje Sulu na jugozahodu in Južno Kitajsko morje na zahodu in severu. Filipini nimajo kopenskih meja. Bližnje sosedje so Tajvan na severu, Malezija in Indonezija na jugu, Vietnam na zahodu in Kitajska na severozahodu.
Skupna dolžina obale je 36.289 kilometrov. Filipinska obala je nepravilne oblike, s številnimi zalivi in otočki. Manila Bay, zaščiteno pristanišče, je najbolj obremenjeno trgovsko središče v državi.
Riževe terase Banaue Filipini so posejane z naravnimi lepotami od globin morja do vrhov gora in so tudi najbolj izstopajoče. Na goratem območju Cordilleras je še nekaj drugih slikovitih riževih teras. Njegovi otoki so razvrščeni v tri glavna geografska območja: Luzon, Visayas in Mindanao. Filipini so zaradi svoje arhipelaške narave kulturno raznolika država. S svojo topografijo, ki jo sestavljajo gorski tereni, gosti gozdovi, ravnice in obalna območja, so Filipini bogati z biotsko raznovrstnostjo.
Mount Apo, aktivni vulkan, južni osrednji Mindanao, 20 milj (32 kilometrov) zahodno od mesta Davao, je najvišja točka na Filipinih, ki se dviguje na 2954 metrih nadmorske višine. Del Cordillera Central je pokrit z gozdom visokih, tropskih trdih dreves, dva pomožna vrha se skoraj ujemata z njegovo višino. Naravne nevarnosti predstavljajo poplave, tajfuni, potresi in vulkanski izbruhi.
Na Filipinih 52.177 živalskih in rastlinskih vrst
Pestra flora vključuje 8000 vrst cvetočih rastlin, 1000 vrst praproti in 800 vrst orhidej. Sesalci, ki so prisotni v največji meri, so divji prašič, jelen, divji karaba, opice, cibetke in različni glodavci. Ne glede na to, v katerem letnem času obiščete Filipine, vas bosta nedvomno očarali edinstvena flora in favna. Na Filipinih se ponašajo z osupljivih 52.177 rastlinskih in živalskih vrst. Leta 1934 je ameriški generalni guverner Frank Murphy razglasil sampaguito (filipinski jasmin) za nacionalno rožo, ki simbolizira čistost, preprostost, ponižnost in moč. Sladko dišeči beli cvetovi sampaguite (rastlina je lesnata vinska trta ali grm) so že dolgo slavljeni v pesmih, zgodbah in legendah. Obstajajo simboli, kot so karabao (nacionalna žival), mango (nacionalno sadje) in anahaw (državni list), ki so splošno znani kot nacionalni simboli, vendar niso priznani kot uradni nacionalni simboli.
Filipine naseljuje več kot 200 vrst sesalcev. Rastlinstvo Filipinov je zelo bogato in raznoliko. Velik del države je pokrit s tropskimi gozdovi. Videli boste sorte vinske trte, epifite, plezalke in podobno. Cvetoče rastline, vključno s praproti in orhidejami, rastejo v velikem številu v gozdovih Filipinov. Nekatera od endemičnih dreves vključujejo dapdap (Erythrina variegata), molave (Vitex parviflora), malabulak (Bombax ceiba) in katmon (Dillenia philippinensis). Reka Cagayan, znana tudi kot Río Grande de Cagayán, je najdaljša in največja reka po količini izpusta vode na Filipinih. Med jezeri so na Filipinih znana tri in sicer: Laguna de Bay v Luzonu, jezero Taal v Luzonu in jezero Lanao v Mindanau, ki izstopajo zaradi svoje velikosti ali gospodarskega pomena. Tri vidna vodna telesa obdajajo otočje: Tihi ocean na vzhodu, Južnokitajsko morje na zahodu in severu ter Celebesovo morje na jugu.
Podnebje na Filipinih je tropsko. Zanj so značilne razmeroma visoke temperature, visoka vlažnost in obilne padavine. Najbolj hladni mesec je januar s povprečno temperaturo 25,5 stopinje Celzija, najtoplejši mesec pa je maj s povprečno temperaturo 28,3 stopinje Celzija.
Najboljši čas za obisk Filipinov je v sušnem obdobju; med novembrom in aprilom, ko so čudoviti otoki in oddaljena območja v državi popolnoma dostopni. Prav tako sta za obisk ugodna meseca maj in november, saj je takrat manj gneče, a je vreme še vedno lepo. Za obisk največjih znamenitosti Filipinov (riževe terase Banaue, Manila, Bohol, Palawan) je najbolj priporočljivo obdobje med decembrom in majem.
Površina države znaša 300.000 kvadratnih kilometrov. Je peta največja otoška država na svetu in ima 109,6 milijona prebivalcev. Filipini se ponašajo kot edini krščanski narod v Aziji. Več kot 86 odstotkov prebivalstva je rimokatolikov, šest odstotkov jih pripada različnim nacionalnim krščanskim kultom, dva odstotka pa več kot 100 protestantskim veroizpovedim. Predniki velike večine prebivalstva so bili malajskega porekla in so prišli s celinskega dela jugovzhodne Azije pa tudi z današnje Indonezije.
Sodobno filipinsko družbo sestavlja skoraj 100 kulturno in jezikovno različnih etničnih skupin. Večina ljudi je avstronezijskega porekla in so se v železni dobi priselili s Tajvana. Imenujejo se etnični Filipinci. Največje filipinske etnične skupine vključujejo Tagalog, Cebuano, Ilocano, Bicolano, Kapampangan, Maranao, Maguindanao in Tausug. Deset jezikov predstavlja jezik, ki ga več kot 90 odstotkov Filipincev govori v domačem okolju. Ti jeziki so Tagalog, Bisaya, Cebuano, Ilocano, Hiligaynon Ilonggo, Bicol, Waray, Maguindanao, Kapampangan in Pangasinan.
Prebivalstvo priseljencev je vplivalo tudi na jezikovno pokrajino Filipinov. Večina Filipinov še vedno govori tagalog, čeprav se veliko mlajših generacij uči tudi drugih filipinskih narečij. Tagalog in filipinščina se zdita popolnoma zamenljiva, vendar pa je tagalog za vse namene drugačen od filipinščine. V državi je živih več kot 170 jezikov. To še vedno ni toliko kot v primeru Papua Nova Gvineja, ki ima približno 820 jezikov, vseeno pa je 170 veliko število. Filipini so po vsem svetu priznani kot ena največjih angleško govorečih narodov z večino prebivalstva, ki zna vsaj do določene mere govoriti angleško. Angleščina je bila vedno eden od uradnih jezikov Filipinov in jo govori več kot 14 milijonov Filipincev.
Valuta je filipinski peso (PHP) in znaša 0,018 evra. Himna se glasi »Izbrana dežela«, telefonska koda države je +63, za nujne primere pa pokličite 911 za reševalce in 117 za policijo. Po srednjeevropskem času so šest ur pred Slovenijo.
V glavnem mestu Manila živi prek 14 milijonov prebivalcev
Glavno mesto Manila je velemesto v jugovzhodni Aziji. Je središče širšega urbanega območja, v katerem živi prek 14 milijonov prebivalcev. Mesto leži ob Manilskem zalivu na južnem delu filipinskega otoka Luzon. Mesto je polno slumov tudi v središču. V Manili je veliko goljufov in beračev, mesto je umazano in neprijazno. Če potujete na slavni otok Boracay, to raje naredite preko drugih mest in ne preko Manile. Na splošno je mesto zelo umazano in vzbuja neprijetne občutke. Danes je Manila najbolj znana po kolonialni arhitekturi Intramurosa, osupljivih sončnih zahodih nad Manilskim zalivom, izjemno lepih, a cenovno ugodnih osrednjih poslovnih okrožjih in ogromnem nakupovalnem centru Mall of Asia.
Filipini so se na svetovni zemljevid uvrstili leta 1521, ko je na otoke priplul Ferdinand Magellan in jih poimenoval po španskem kralju Filipu II. Od sredine 16. stoletja dalje so Španci razširili oblast na celotno območje Filipinov, vendar so jih nenehno vznemirjali Nizozemci in gusarji z Mindanaa. Španski kolonialni režim je bil krut, uprava precej zastarela in pod močnim vplivom jezuitov, kar je ob gospodarskem izkoriščanju leta 1896 sprožilo neuspešen upor proti španski vladavini. Po špansko-ameriški vojni leta 1898 so Španci prepustili otoke ZDA, vendar je preteklo kar nekaj let, da so Američani zlomili upor domačinov (to se je zgodilo leta 1906).
Ameriška prisotnost je imela hude posledice za filipinsko družbo, ki kaže mešanico azijske kulture, španskega katoličanstva in ameriškega kapitalizma. Ameriška politika na Filipinih je kolebala med spodbujanjem in dušenjem filipinske avtonomije. Leta 1935 je postal predsednik napol neodvisnega filipinskega »Commonwealtha« narodni voditelj Manuel Quezon. Nenadna invazija Japonske leta 1941 je presenetila ameriške in filipinske branilce. Japonska je vzpostavila marionetno »Filipinsko republiko«, po ponovni ameriški osvoboditvi otočja v drugi svetovni vojni pa so 1946 ustanovili neodvisno Republiko Filipini. Med letoma 1953 in 1957 je državi Filipini vladal karizmatični predsednik Ramon Magsaysay in se sporazumel s komunističnim gverilskim gibanjem Hukbalahap, vendar pa je njegova smrt pomenila konec programa zemljiških reform.
Oblast Ferdinanda Marcosa (vladal je med letoma 1965 in 1986) je temeljila na korupciji, kar je zaznamovalo Filipine, saj je gverilsko dejavnost izrabljal kot izgovor za vse hujšo diktaturo. Ko je 1986 poskušal ponarediti rezultate predsedniških volitev, ga je ljudska vstaja vrgla z oblasti. Predsedniško mesto je takrat zasedla Corazon Aquino, vdova vodilnega opozicijskega voditelja, ki so ga umorili, domnevno na ukaz političnega tekmeca Marcosa. Za njeno predsednikovanje je značilno, da je bilo večkrat napadeno s poskusi državnih udarov. Leta 1992 so ZDA zaprle svoje zadnje vojaško oporišče na Filipinih. Deželo še vedno pestijo različne uporniške skupine, med drugimi tudi komunisti in islamski skrajneži.
Filipinska ustava je bila sprejeta 2. februarja 1987 na plebiscitu. Ustava temelji na pomembnih načelih, ki pomagajo zagotoviti vlado z ljudsko suverenostjo. Ustava je te meje postavila tako, da državljani vedo, kaj njihova vlada sme početi in česa ne.
Filipinski pravni sistem je mešanica običajne rabe, rimskega (civilnega prava) in anglo-ameriškega (običajnega) sistema ter islamskega prava. Pravni sistem je rezultat priseljevanja muslimanskih Malajcev v 14. stoletju in kasnejše kolonizacije otokov s strani Španije in ZDA.
Osnovna politična enota je Barangay. To je najmanjša politična enota, na katero so razdeljena mesta in občine na Filipinih. Je osnovna enota filipinskega političnega sistema.
Upravlja se kot enotna država s predsedniškim predstavnikom ter demokratična in ustavna republika, kjer predsednik deluje kot vodja države in vodja vlade v okviru večstrankarskega sistema.
Filipini imajo predstavniško demokracijo po vzoru ameriškega sistema. Ustava iz leta 1987, sprejeta med Aquinovo administracijo, je ponovno vzpostavila predsedniški sistem vlade z dvodomno zakonodajo in neodvisnim sodstvom. Predsednik je omejen na en šestletni mandat.
Predsednik vlade, vodja države in vrhovni poveljnik oboroženih sil je predsednik Rodrigo Duterte.
Filipini pripadajo številnim mednarodnim organizacijam. Sem spadajo Združeni narodi, regionalni forum Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), forum za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje, Mednarodni denarni sklad; Svetovna banka in Svetovna trgovinska organizacija.
ASEAN (Združenje narodov jugovzhodne Azije) je bil ustanovljeno leta 1967, da bi še dodatno okrepil obstoječe vezi regionalne solidarnosti in sodelovanja. Filipini so bili ena od ustanovnih držav članic, ko je bil ASEAN ustanovljen v Džakarti.
#Odpiramo vrata tujine
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ
Več iz rubrike
Konflikti v podjetju in kako jih razrešiti
Ni potrebno, da se v vašem podjetju izogibate ali bojite konfliktov. Ti so naravni in celo zdravi, pod pogojem, da znamo s konflikti ustrezno ravnati.
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.
