Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Fidžiju (1/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Fidži.
Fotografija: Fidži, Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Fidži, Foto: Shutterstock

Tropski paradiž, nekoč kanibalski otok, ki je bil pod britansko vlado. Fidži, fidžijsko Matanitu ko Viti, uradno Republika Fidžijski otoki, se vestno drži pregovora: »Naj stvari so tri!«, saj ima 333 otokov in 3 uradne jezike. Južni, tihi raj, kjer slikoviti koralni grebeni, eksotični slapovi in skrivnostni deževni gozdovi tvorijo gostoljubno in multikulturno deželo. Je arhipelag luksuznega turizma, kitajskih veleblagovnic, hoje po žerjavici in mnogim gledalcem poznanih lokacij snemanja filmov Modra laguna in Brodolom.
image_alt
Strast do avtomobilov jo je pripeljala do 14,4 milijona evrov

Osnovne značilnosti države


Fidži je otoška država v južnem Tihem oceanu na območju Great Sea Reefa. Njeni najbližji sosedje so Vanuatu na zahodu, Nova Kaledonija na jugozahodu, Nova Zelandija na jugovzhodu, Tonga na vzhodu, Samoas in Futuna na severovzhodu in Tuvalu na severu.

Je arhipelag, ki ga sestavlja 333 otokov, od katerih jih je naseljenih približno 110, ter več kot 500 manjših otočkov. Ti gručasti otoki in otočki so polni privlačnosti, od kosmatih vulkanskih vrhov, do slikovitih koralnih grebenov, eksotičnih slapov in gostega deževnega gozda.

Viti Levu in Vanua Levu sta dva glavna, največja in najbolj naseljena otoka. Na jugovzhodni obali Viti Levuja se nahaja Suva - glavno mesto in največje mesto Fidžija ter eno največjih urbanih središč na otokih južnega Pacifika. 
 
Celotna obala Fidžija znaša 1129 kilometrov.

Upravno je razdeljen na štiri glavna območja, ki se naprej delijo v 14 provinc in 1 samoupravno skupnost. Te so:
  • Centrala divizija ima 5 provinc: Naitasiri, Namosi, Rewa, Serua in Tailevu.
  • Vzhodna divizija ima 3 provinc: Kadavu, Lau in Lomaiviti.
  • Severna divizija ima 3 provinc: Bua, Cakaudrove in Macuata.
  • Zahodna divizija ima 3 provinc: Ba, Nadroga-Navosa in Ra.
Rotuma je samoupravna skupnost. Pokrajine so nadalje razdeljene na 17 okrožij in 5 okrožij.
Fidži, Foto: Shutterstock
Fidži, Foto: Shutterstock

Večina gora je polna mirujočih ali izumrlih vulkanov, nekatere pa so nastale tudi iz apnenčastih in koralnih otočkov. Gora Tomanivi, ki se nahaja na glavnem otoku Viti Levu, je najvišja točka, na nadmorski višini 1.344 metrov, najnižja točka je Tihi ocean (0 metrov). Zaradi gorskega reliefa teh otokov je več potokov in slapov. Fidži je poln  kristalno čistih vod, koralnih grebenov, plitkih lagun in belih peščenih plaž, ki vsako leto privabijo na tisoče turistov. Večina terena je gorata.

Tipično rastlinje so mangrove, bambusi in palme. Tako ločimo dve glavni vrsti vegetacije - grebensko ravno mangrovo in vegetacijo peščenih plaž. Nacionalni sadež je mango.

Na Fidžiju živi približno 162 vrst ptic, med katerimi so sove, jastrebi in papige. Favno sestavljajo avtohtoni sesalci, kot so netopirji, skinki, iguane in gekoni.

Morsko življenje Fidžija je raznoliko in vključuje delfine, kite, morske želve, jegulje, morske kače, korale in obilo eksotičnih in pisanih rib ter vsaj 30 vrst morskih psov, vključno z morskimi psi biki, med katerimi so številne rezidenčne vrste, ki verjetno celo ali večino svojega življenja preživijo v izključni ekonomski coni Fidžija. Obišče ga le en krokodil, to je slani krok. Kača Fidži (Ogmodon vitianus), znana tudi kot kača Bolo, je vrsta kač iz družine Elapidae. Spada znotraj rodu Ogmodon. Najdemo jo le na otoku Viti Levu in živi pod zemljo.
image_alt
Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Češkem (1/5)

Glavna reka na Viti Levuju je reka Rewa, ki izvira iz Tomanivija, najvišjega vrha na Fidžiju, in teče 145 km proti zalivu Laucala blizu Suve. Napajata jo dva velika pritoka - Wainibuka in Wainimala. Druge pomembne reke na tem otoku so še Nadi, Navua, Ba in Sigatoka. Jezer nima.

Fidži ima tropsko podnebje, ki ga oblikujejo vzhodni vetrovi in ocean, zato tu ni temperaturnih ekstremov. Klima se po otočju spreminja in je lahko topla in vlažna ali pa vroča in suha. Blagi vzhodni vetrovi pihajo preko celega leta in privetrnim območjem prinašajo dež. Močnejši vetrovi so redki, večja verjetnost za takšne vetrove je med junijem in novembrom. Temperature so visoke preko celega leta. Rahlo hladnejša in bolj suha doba traja od maja do oktobra, ko je tudi najboljši čas za obisk tega paradiža. Vroče in vlažno obdobje vlada od novembra do aprila, temperature se tedaj gibljejo med 23 in 31 stopinj, dežuje pa lahko tudi vsak dan, vendar gre za krajše plohe. Najbolj vlažen mesec je marec, najbolj sušen pa julij.

Skupna površina Fidžija je 18.333 kvadratnih kilometrov (torej nekaj manj kot Slovenija) in ima 889.953 prebivalcev. Na dveh glavnih otokih, Viti Levu in Vanua Levu živi skoraj 90% prebivalstva. Skoraj vsi avtohtoni Fidžijci so kristjani (64,4%), večinoma metodisti. Tu so še indijski hindujci (27,9%) in muslimani (6,3%). Indijce so na Fidži sprva pripeljali  kot delavce, ki so delali na plantažah sladkornega trsa. Med letoma 1879 in 1916 je na Fidži prispelo skupno 60.000 Indijcev, približno 25.000 se je vrnilo v Indijo. Po ocenah se je od leta 1987 odselilo več kot 100.000 fidžijskih Indijcev. Celotno prebivalstvo Indijcev na Fidžiju je 315.198, kar je sicer 35,41% celotnega prebivalstva Fidžija. Približno 55,9 odstotka prebivalcev prebiva na urbanih območjih. Na Fidžiju obstajajo trije uradni jeziki: angleščina, fidžijščina in hindujščina. Domači Fidžiji govorijo fidžijščino kot prvi jezik, Indo-Fidžijci govorijo hindujščino kot prvi jezik, obe skupini pa angleščino kot drugi jezik. Valuta je fidžijski dolar (FJD) in je 0,41 evra. Himna se imenuje »Bog blagoslovi Fidži«, geslo »Boj se boga in časti kraljico« domena je .fj,  klicna številka pa se glasi +679 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 911 ali 910. Po srednje evropskem časovnem pasu so 12 ur pred Slovenijo.

Prestolnica Suva, na otoku Viti Levu je glavno pristanišče Fidžija. Je tudi upravno, politično, ekonomsko, kulturno, gospodarsko in trgovsko središče države. 
Fidži, Foto: Shutterstock
Fidži, Foto: Shutterstock

Ima 74.481 prebivalcev ožjega mestnega območja in je druga največja upravna enota v državi. Stoji na istoimenskem rtu ob jugovzhodni obali glavnega otoka Viti Levu. Mesto ima uspešno umetniško in uprizoritveno sceno.

O poselitvi in prvih migracijah na Fidži obstaja več teorij. Njihova kultura je podobna, melanezijski in tistim na zahodu Pacifika. Močna povezava obstaja tudi s polinezijsko kulturo. Z njimi so se povezali veliko pred prihodom Evropejcev. Njihova zgodovina ni povezana samo z ustalitvijo na otoku, ampak tudi z mobilnostjo. Skozi stoletja se je šele razvila unikatna fidžijska kultura. Neprestane vojne in kanibalizem med različnimi plemeni so bili pogosti in del vsakdanjega življenja. Žrtvovanje ljudi je bilo močno prisotno skozi rituale. Z žrtvovanjem telesa naj bi duh prišel do bogov in jih spodbudil, da bi jim pomagali. Danes Fidžijci to obdobje imenujejo »Čas hudiča«. Evropejci so jih zaradi tega poimenovali Kanibalski otoki, prav zaradi tega pa je to območje ostalo še nekaj časa neznano svetu.

Evropejci so se tu ustalili šele na začetku 19. stoletja. Prvi so bili misijonarji, kitolovci in trgovci. Ratu Seru Epenisa Cakobau je povezal fidžijska plemena in se poimenoval za njihovega kralja. Britanci so jih kolonizirali 1874 in pripeljali tja delavce za plantaže sladkorja. Leta 1875-76 je epidemija botrovala smrti  40.000 Fidžijcev. Fidži je bil kronska kolonija do leta 1970, ko je postal neodvisen kot gospostvo Fidži. Republika je bila razglašena leta 1987 po vrsti državnih udarov.

Ustava Republike Fidži je vrhovni zakon Fidžija. Ustavo je predsednik Ratu Epeli Nailatikau podpisal leta 2013 in je začela veljati 7. septembra 2013. Pravni sistem sledi angleškemu sistemu običajnega prava. Njegovi vplivi so zlasti vidni v poslovnem pravu, na primer, strukture, značilne za angleško običajno pravo, kot so skladi, so v fidžijski zakonodaji urejene z zakonom o partnerstvu in zakonom o skrbnikih.
image_alt
Razkriti najbolj in najmanj pogosto poškodovani avtomobili v Evropi

Politično gledano je parlamentarna demokracija, sestavljena iz štirih upravnih oddelkov. Politika poteka v okviru parlamentarno predstavniške demokratične republike. Ima večstrankarski sistem, s predsednikom države (trenutni Jioji Konrote) in vodjo vlade. Zakonodajno oblast imata vlada in parlament. Parlament je enodomni zakonodajalec, ki je sestavljen iz 51 članov, ki so izvoljeni vsaka 4 leta, z uporabo proporcionalnih glasov, na odprtem seznamu veččlanskega volilnega okrožja.

Pripada številnim mednarodnim organizacijam, vključno z Združenimi narodi, Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko, Azijsko razvojno banko, Svetovno trgovinsko organizacijo, pacifiško skupnostjo in sekretariatom pacifiškega regionalnega okoljskega programa.

Od leta 2005 dalje se je zapletal v številna nesoglasja z drugimi državami, vključno z Avstralijo, Kitajsko, Novo Zelandijo, Južno Korejo, ZDA in Vanuatujem.

Več iz rubrike

Komentarji: