Nemška industrija ustavlja proizvodnjo zaradi težav s plinom

Nemška kemična industrija je sprejela že vse možne ukrepe za varčevanje s plinom, opozarja panožno združenje VCI. Tako jim ostaja le še omejitev ali ustavitev proizvodnje, pravijo in zato pozivajo k vsesplošnemu varčevanju s tem energentom.

"Vnovič delamo vse, kar lahko, da izkoristimo vsako možnost za varčevanje s plinom," je po poročanju tiskovne agencije Reuters poudaril izvršni direktor VCI Wolfgang Grosse. Kot je dodal, ni več manevrskega prostora za varčevanje. Učinkovita raba je bila namreč po njegovih besedah gonilna sila v sektorju že zadnjih nekaj let.

Po navedbah VCI, ki predstavlja okoli 1900 podjetij, sta nemška kemična in farmacevtska industrija največji porabnici plina v Nemčiji - nanju namreč odpade 15 odstotkov porabe tega energenta.

Konec bencinske krize z ljubeznijo, ne s strahom

VCI zato poziva k varčevanju s plinom v vseh sektorjih in širši nemški družbi, da bi vsi čim manj prizadeti preživeli zimo.

Dobava plina iz Rusije postaja vse bolj negotova, saj mnogi menijo, da plinovod Severni tok 1, skozi katerega v Nemčijo in Evropo prihaja pomembna količina ruskega plina, po 21. juliju, ko se končajo vzdrževalna dela, ne bo več deloval v polni zmogljivosti.

V ruskem plinskem velikanu Gazprom trdijo, da so pretekle in trenutne manjše dobave plina - v zadnjih tednih je skozi Severni tok 1 pritekalo 60 odstotkov dogovorjenih količin plina - posledica "višje sile", so danes pisanje ameriškega Bloomberga za AFP potrdili v nemških uvoznikih plina Uniper in RWE.

"Force majeure" oz. "višja sila" je zakoniti ukrep, ki podjetjem omogoča, da se zaradi okoliščin, na katere nimajo vpliva, osvobodijo pogodbenih obveznosti.

"Ne verjamemo, da je tako ravnanje upravičeno, sklicevanje na 'force majeure' pa smo uradno zavrnili," je za AFP dejal tiskovni predstavnik Uniperja.

Srbska tiskovna agencija Tanjug navaja, da je zasedenost nemških skladišč plina deleč od želenih 90 odstotkov. Zmogljivosti okoli 40 skladišč v državi so zasedene okoli 65-odstotno. To je sicer več kot lani, a manj kot leta 2020, ko je bila zasedenost zmogljivosti več kot 80-odstotna.

Koliko vročine prenese človeško telo?