Gozdni turizem v Kranjski Gori
Gozd velja sploh v današnjem hitrem tempu življenja za kraj, kamor se lahko posameznik zateče pred vsakdanjim stresom. Že dolgo je znano, da ima narava številne blagodejne učinke na zdravje in počutje ljudi. Gozdni turizem se opira na ta spoznanja in obiskovalcem ponuja svojevrstno izkušnjo. Na Japonskem in v Nemčiji naj bi tovrstni turizem že doživel pravi razcvet. Slovenija ima na tem področju kot zelo gozdnata država še številne neizkoriščene potenciale.
Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora, je za STA dejal, da so pri razmišljanju o tem, kaj bi lahko ponudili obiskovalcem Kranjske Gore, s čimer bi izstopali od drugih, prišli na idejo o vključenosti gozda. Kot je dejal Veber, je namreč Gozd Martuljek dolga leta veljal za klimatsko zdravilišče, kljub temu pa mu s turističnega in zdravstvenega vidika do sedaj niso namenjali večje pozornosti.
Darija Cvikl, predavateljica na Višji šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled, si po drugi strani že pet let prizadeva za vzpostavitev gozdnega turizma v Sloveniji. Preučevanja terapevtskih učinkov in turističnih potencialov gozda se je lotila v svoji doktorski dizertaciji. V te namene se je povezala s Kranjsko Goro in s predstavniki drugih strok. Skupaj so izvedli raziskavo, katere namen je bil medicinsko izmeriti blagodejne učinke gozda na človeka. Ta je potekala v preteklih mesecih v Kranjski Gori, vanjo pa je bilo vključenih 50 prostovoljcev, poroča STA.
Po izvedbi gozdnih terapij nižja raven stresa, tlaka in splošno boljše počutje
Prostovoljci so prišli v Kranjsko Goro na krajši dopust z gozdnimi terapijami, ki so jih izvajali certificirani gozdni terapevti. Pred in po izvedbi terapij so izmerili njihove telesne odzive. Izmerili so njihov srčni utrip, tlak, raven stresnih hormonov ter uporabili psihološke teste, v katerih so udeležence povprašali po njihovem čustvenem stanju, s čimer so merili splošno raven blagostanja človeka. Rezultati so bili zelo pozitivni.
Cviklova je za STA dejala, da so zdravilni že sami hlapi oziroma fitocidi, ki se sproščajo v gozdu. Po izvedbi gozdnih terapij naj bi se pri udeležencih za kar sedem odstotkov znižal stresni hormon kortizol, za 26 odstotkov pa naj bi se znižal indeks hormona DHEA. Kot je dodala Cviklova, naj bi prišlo tudi do znižanja tlaka in srčnega utripa. Prostovoljci so se glede na izpolnjene vprašalnike po izvedbi terapije počutili veliko bolje kot prej.
Cviklova si želi, da bi v prihodnje NIJZ izvedel širšo raziskavo na tem področju, s čimer bi se odprla vrata za vzpostavitev certificirane gozdne terapije. Ob tem si Veber želi, da bi prišlo v Kranjski Gori do osnovanja kompetenčnega centra za verifikacijo zdravilnih učinkov gozda na človeka.
Kot še dodaja Cviklova, obstajajo številne možnosti, na kakšen način bi se lahko pri nas lotili gozdnega turizma. V Nemčiji so lani zasnovali prvi zdravilni gozd za otroke. Po njenih besedah bi lahko ustanovili klimatsko zdravilišče, center za naravno in gozdno medicino ali rehabilitacijsko - terapevtski center za zdravljenje odvisnosti od interneta in družbenih omrežij. Možnosti za promocijo Slovenije prek gozdnega turizma pa so po njenem mnenju še precej širše.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.
