Žur od doma postaja stalnica

Glasbena industrija je sicer vajena šokov, toda koronavirus je trg pretresel domala čez noč. Noben žanr ni ostal varen, nobeno prizorišče ni bilo zaščiteno pred izpadom dohodkov.

Analitiki pri banki Goldman Sachs so v opombi nedavne raziskave o vplivu koronavirusa na gospodarstvo zapisali, da bi odložitev in odpoved glasbenih dogodkov letos lahko povzročili 75-odstotni padec prihodkov, svetovni prihodki od glasbe pa naj bi se v tem letu znižali za do 25 odstotkov, predvsem zaradi motenj v vseh panogah industrije zaradi koronske krize.

Samo v Združenem kraljestvu Združenje neodvisnih festivalov (AIF) pravi, da 98 odstotkov članov ni bilo zavarovanih za odpoved festivalov zaradi izbruha pandemije, stroški pa so marsikoga uničili, je pisal britanski časnik Guardian. Stroški vključujejo morebitna povračila v skupni vrednosti do 800 milijonov funtov za prireditve, ki naj bi to poletje potekale na Otoku, in povprečne stroške v višini 375.000 funtov na festival, ki jih ni mogoče povrniti in vključujejo trženje, osebje in oglaševanje.


Raziskava med člani združenja je pokazala, da bi bilo lahko v glasbenem sektorju naenkrat odveč 59 odstotkov delovne sile in brez dodatne državne pomoči bo tamkajšnja glasbena industrija od septembra 2020 do februarja 2021 izgubila več kot polovico delovne sile.

Izgubljeno poletje festivalov ima širok vpliv na sektor glasbe v živo. Letos mu grozi izguba 900 milijonov funtov ali 81 odstotkov letnega prispevka h gospodarstvu, kažejo podatki združenja UK Live Music Group. Rob Challice, član upravnega odbora UK Live Music Group, pravi, da je na čakanju okoli 70 odstotkov zaposlenih v agencijah, pri večjih ameriških agencijah Paradigm in WME pa se je že začelo množično odpuščanje.

Profesor Peter Schwenkow, ustanovitelj in izvršni direktor Deutsche Entertainment AG (DEAG), enega največjih evropskih promotorjev, je za Pollstar dejal, da bo na tisoče zaposlenih v glasbeni industriji brezposelnih ali v osebnem stečaju, mnogi promotorji in klubi pa bodo bankrotirali.
 

Vse se seli na splet

Ampak pri Goldman Sachsu niso tako pesimistični. Po njihovih napovedih naj bi svetovni prihodki od glasbe (koncerti, pretočne vsebine, prodaja plošč itd.) do konca desetletja dosegli 142 milijard dolarjev, kar je 84-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2019, ko so znašali 77 milijard dolarjev. Levji delež bodo zagotovile pretočne vsebine na spletu – spletni trg za pretakanje glasbe naj bi do leta 2030 privabil 1,2 milijarde uporabnikov. To je skoraj štirikrat več kot leta 2019, ko so imeli pretočni kanali 341 milijonov naročnikov, ki so plačevali za storitve.

Ampak od tega bosta po napovedih analitikov največ dobička pospravili dve glasbeni založbi – Universal Music Group in Sony Music. Ne izključujejo tudi krepitve konkurence, saj da imajo ljudje še vedno zelo radi Spotify in Tencent Music. Menijo, da bo šlo dobro tudi kanalu YouTube, ki lahko to krizo izkoristi za monetizacijo glasbenih videov prek oglaševanja in naročnin. Leto 2019 je bilo namreč peto leto rasti in samo tri glavne založbe – Universal, Sony in Warner – s pretokom glasbe ustvarijo skoraj 800.000 dolarjev na uro, je podatke nanizala revija Esquire.

Ampak glasba prek spleta ni enakovredna koncertu v živo. Tudi koncerti iz avtomobilov ne odtehtajo te izkušnje. Se bomo kdaj sploh še vrnili na stare tire?